19. decembra 1891 je v Ljubljani umrl Valenta Vojteh, glasbeni organizator in skladatelj

Kamra.si, 19. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1891 je v Ljubljani umrl Valenta Vojteh, glasbeni organizator in skladatelj.  Rodil se je 19. marca 1842 v Ljubljani.  V Lj. je obiskoval osn. šolo, hkrati tudi javno glasbeno šolo (bila prideljena normalki kot poseben odd.) in si tu pridobil temeljno glasbeno izobrazbo (bil je 2 leti sošolec F. Gerbica), 1856–8 pa nižjo realko. Nato je bil diurnist pri dež. vladi, 1866–9 bil pri mestnem magistratu pisarniški praktikant, 1869–80 blagajniški oficial, 1880–8 kontrolor, nazadnje mestni blagajnik. Od 1861 je bil član Filharmonične družbe, pel v njenem zboru (hkrati se verjetno izpopolnjeval pri A. Nedvědu v filhar. pevski šoli), pa tudi v zboru Nar. čitalnice, ki ga je občasno dirigiral (1862, 1866, 1870–3, 1878–86) in kot odličen baritonist tu tudi solist. nastopal (1866 npr. pel vlogo Poljanca pri krstni predstavi Tičnika B. Ipavca). 1867 je bil v odboru za ustanovitev Dramatičnega društva in eden prvih članov. Glasbeno dejavnost je v društvu razvil v več smereh: poučeval je v pevski šoli, nastopal kot igralec in pevec, deloma komponiral glasbo za gled. igre in tudi dirigiral predstave. Največjo zaslugo za slov. glasbo si je pridobil z ustanovitvijo GM (ali je bila ideja njegova ali učitelja B. Kuharja, še ni ugotovljeno, vsekakor pa jo je V. uresničil). 1871 je bil v ustanovnem, 1872 v prvem odboru GM, 10 let je bil njen tajnik, do smrti pa odbornik; 1889 je postal častni član (hkrati z A. Foersterjem in A. Nedvědom). Na občnem zboru 1872 je opozoril, da si mora GM prizadevati za ustanovitev višjega učnega glasb. zavoda (konservatorija). Čeprav so ob V-i delovali tudi profesionalni glasbeniki, je bil prav on tista močna osebnost, ki je vtisnila ustanovi najznačilnejši pečat ter ji z organ. sposobnostjo in narodno zavestjo dala velik polet. Občasno je komponiral. Dobro je obvladal tehniko vokalnega stavka, vendar kot skladatelj ni izrazit in pomemben. Stilno je še sledil zgodnji romantiki. Po 1867 je napisal nekaj 4

Spletna plačila

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 17. december 2021 ― Za vas smo omogočili tudi plačevanje prek spleta z različnimi možnostmi plačila. Plačila se izvajajo prek UJP e-plačila (Uprava za javna plačila) in so izvršena neposredno v povezavi s sistemom Cobiss.   Za poravnavo dolga se prijavite v storitev Moj profil COBISS z vašimi uporabniškimi podatki. Po uspešni prijavi izberite knjižnico, v kateri imate dolg, ki ga želite poravnati. Nato kliknite gumb “Dolgovi, omejitve”, preverite stanje dolga in kliknite gumb “€ Spletno plačilo”. Prikaže se stran, kjer izberete način plačila. Na voljo imate več možnih načinov plačila. Če želite prejeti račun o opravljeni storitvi na vaše ...

Slovenski božič z dr. Janezom Bogatajem

Kamra.si, 15. december 2021 ― Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje vabi v ponedeljek, 20. 12 2021, ob 17.30, da prisluhnte spletnemu predavanju o prazničnih dnevih okrog božiča in novega leta ter o starodavnih in nekoliko mlajših običajih in šegah, s katerimi Slovenci praznujemo v tem času bo spregovoril etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Dostop na povezavi: https://youtu.be/Z-UQk1HAZ6Y Vir: https://www.facebook.com/events/922835705285509/?ref=newsfeed
Razstavi v Pivki v adventnem času

Razstavi v Pivki v adventnem času

Knjižnica Postojna, 15. december 2021 ― V času adventa v knjižnici Pivka razstavlja svoje izdelke Kulturno društvo Juršče. Razstava Kulturnega društva Cajt JAZ TE VIDIM KOT …, ki smo jo lahko videli v postojnski knjižnici, pa se je sredi decembra preselila v knjižnico Pivka. Na ogled bosta do januarja 20122,

Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM

COBISS, 15. december 2021 ― Palača na Prešernovi 17 je bila ena prvih v mestu Maribor z razsežnimi steklenimi površinami in bila je to sploh prva razkošnejša zgradba, ki si jo je mesto privoščilo po vojni, ko so bile ruševine vojnega bombardiranja pretežno že pospravljene. Ljudska domiselnost jo je zaradi prozornosti hitro poimenovala »akvarij«, pri tem pa so namigovali na … Preberi več "Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM"
Ancient Egypt

Ancient Egypt

UKM, 14. december 2021 ― Jezik Slovenščina Snape, Steven Cobiss ID: 89040643 Zgodovina Založba:  DK Letnica:  2021 Področje:  zgodovina

Naša dediščina - dediščina na Ruškem, 2. del

Kamra.si, 14. december 2021 17. decembra 2021 se bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pričel 2. del 8. Glazerjevega posveta, posvečenega dediščini krajev na območju občin Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Posvet je letos razdeljen na več sklopov, ki bodo potekali od oktobra 2021 do maja 2022. Tudi 2. del posveta bo spremljala razstava, in sicer Naravne vrednote občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju avtorja Sama Jenčiča iz mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, ki bo na ogled v Hramu kulture Arnolda Tovornika. Vljudno vabljeni!
Literarni krožek, Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš 2021/22

Literarni krožek, Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš 2021/22

Knjižnica Trbovlje, 14. december 2021 ― LITERARNI KROŽEK   Lastna soba, Virginia Woolf Knjiga, ki je pravzaprav nujno branje vsakega malo resnejšega bralca, bralke, nam je ponovno osvetlila pomen ženskega ustvarjanja, tudi svobode, samostojnosti. Svoboda nikoli ni samoumevna. Zanjo se bomo morale vedno boriti. Tudi opozarjanje na enakopravnost vseh živih bitij vseh spolov moramo imeti vedno pred očmi in v srcu. […] The post Literarni krožek, Povej, kaj bereš, povej, kaj misliš 2021/22 appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Lucipeter - igrani recital poezije Alojza Gradnika

Kamra.si, 14. december 2021 ― Vabljeni na igrani recital poezije Alojza Gradnika v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija v petek, 17. decembra 2021, ob 18. uri v Celjski kulturnici na Gledališkem trgu 4.  Sodelujejo: Andrej Hribernik, Anica Milanovič, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Alenka Tacol, Lovro Tacol in Janez Turnšek(Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija) Dejan Kušer, harmonika(Glasbena šola Celje) oblikovanje svetlobe: Klemen Kuharrežija in scenografija: Lovro Tacol Vstopnine ni, obvezen pogoj PCT

Študente vabimo k izpolnitvi ankete o (ne)uporabi splošnih knjižnic.

Knjižnica Novo Mesto, 14. december 2021 ― Anketa Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v okviru predmeta Uvod v znanstveno delo pod mentorstvom doc. dr. Tanje Merčun Kariž pripravili anketo, s katero želijo dobiti vpogled v (ne)uporabo splošnih knjižnic s strani študentov. K reševanju ankete vabijo vse študente – tako uporabnike kot neuporabnike splošnih knjižnic. Rezultati ankete bodo uporabljeni v pedagoške in znanstveno-raziskovalne namene.   Anketni vprašalnik je do 7. 1. 2022 dostopen na naslovu https://1ka.arnes.si/a/ddc1398d.

O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini

COBISS, 10. december 2021 ― Preden so se v začetku šestdesetih let 20. stoletja lotili gradnje Doma političnih organizacij[1] – pod tem imenom je bila namreč vodena dokumentacija za novogradnjo v vogalu Prešernove in Maistrove ulice – je približno na mestu načrtovane stavbe, a še bolj umaknjena od ulice, stala stara enonadstropnica trgovca Govediča. Pod njegovim imenom je bila Mariborčanom … Preberi več "O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini"

10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica

Kamra.si, 10. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica. Rodila se je 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni. Avtorica več kot dvajsetih knjig proze (romanov, povesti in kratke proze) in zbirke dramskih besedil je končala učiteljišče v Mariboru in doštudirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani iz slovenščine in nemščine. Poučevala je na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke. Objavlja tudi v literarnih revijah. Iz nemščine je prevedla roman Martina Alwooda Nosil sem smrt v svojem telesu. Njen roman Srečno, srebrna ptica pa je bil leta 2016 preveden v angleščino in je izšel pri založbi Texture Press v ZDA. Članica Društva slovenskih pisateljev je od l. 1969, pa tudi članica dveh literarnih društev v Nemčiji, Plesse Bovenden v Göttingenu in Paul Ernst v Würzburgu. Njene prve knjižne objave segajo v šestdeseta leta, l. 2000 pa je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc. Tudi sicer je v študijah in spremnih besedah o njenem opusu mogoče zmeraj znova zaslediti, da pri pisanju izhaja iz osebnih izkušenj. Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe. Piše za vse generacije. Tiste, ki šele vstopajo v življenje in katerih razumevanje zakonitosti življenja se šele začenja. Ženske, ki se zaposlijo, doživijo prvo resnejšo ljubezen in prvo razočaranje, nato pa morajo skrbeti za otroke in se same prebijati naprej. Na drugi strani so zrele, že starejše ženske, ženske z življenjsko modrostjo in izkušnjami, ki so tem prvim v veliko oporo in tolažbo. Tu so seveda tudi najstnice, še povsem neizkušene, ki zgolj iz neke trme ali predstav, da bi pri svojih letih že morale biti dovolj zrele, doživljajo trpka razočaranja in krute usode. Vendar zgodbe teh najstnic niso opisane v tonu vzvišene morale ali pedagoško dvignjenega kazalca, ampak v napeti zgodbi, v kateri se mlade bralke in bralci najdejo, tudi

9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

9. december 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse
še novic