Kamra.si, 7. maj ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na literarni večer z Davorinom Bešvirjem, ki bo potekal v četrtek, 29. maja 2025 ob 18.00 uri. Davorin Bešvir (1962), zaposlen na Upravni enoti Ormož, kjer opravlja tudi naloge matičarja, je znan kot basist, tekstopisec in pevec skupine Pridigarji, ki je bila ustanovljena v Ormožu leta 1987. Skupina je izdala osem albumov in nastopila v številnih evropskih državah. Člani Pridigarjev so hkrati tudi ustanovitelji Kulturno alternativnega kluba Unterhund, ki od leta 1990 deluje v kleti ormoškega gradu in gosti koncerte, gledališke predstave, razstave, filmske projekcije, literarne večere ter druge dogodke. Znan je tudi kot basist in tekstopisec punk rock skupine Gnile duše, ki je delovala med leti 1979 in 1983, nato pa se po daljšem premoru znova združila leta 2011. Davorin Bešvir, gonilna sila ormoške alternativne kulture, je leta 2011 pri Subkulturnem azilu Maribor izdal zbirko besedil 100 gaziranih opic, ki jih je napisal za skupini Gnile duše in Pridigarji ter predstavlja pregled njegovega 30-letnega ustvarjanja. Dve leti kasneje je sledila še pesniška zbirka Revni kot cerkvene miši. Njegova besedila so sarkastična, mestoma absurdna, bizarna in groteskna, a po večini zabavna in vedno zelo kritična ter premišljena. Svoj ustvarjalni potencial je v nadaljevanju izražal v obliki kratkih in duhovitih izrekov, ki jih je sprva objavljal predvsem na družbenih omrežjih, leta 2017 pa je izdal zbirko 400 aforizmov z naslovom Bog mi je priča, da potrebujem izganjalca hudiča, ki jo je leto kasneje dopolnil s stotimi novimi aforizmi. Leta 2021 je izdal zbirko 500 domislic Nori umotvori, na literarnem večeru v Knjižnici Ormož pa bo predstavil pravkar izdano zbirko aforizmov Lažite nam še naprej, saj resnica je nevzdržna. Vse njegove izdane knjige je ilustriral Igor Muršič. Z gostom se bo pogovarjala Marijana Korotaj.

Kamra.si, 7. maj ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na literarni večer z Ireno Pajnik Beguš, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, ob 18.00 uri. Irena Pajnik Beguš, rojena leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in ustvarja v Ljubljani. Je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Z objavljanjem je pričela v zrelih letih, saj triizmensko in celodnevno delo medicinske sestre ter velika družina terjajo čas zase. Od leta 2013 redno objavlja na pesniškem portalu Pesem.si, sodeluje na številnih literarnih delavnicah, razpisih in poetičnih srečanjih. Izdala je sedem pesniških zbirk (Od tu in tam padlo v dlan  (2015), Ožji krog (2018, več avtorjev), Semena oblakov (2019), Prepišno (2019), Prišlice (2020), Soneti in balade (2023), Za vse Ane na vmesnih postajah (2024) in šest romanov. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena. Pod psevdonimom Irene Begush je našla svoj romaneskni literarni izraz in v zadnjem desetletju izdala serijo šestih romanov: Skrivnost iz harema (2018), Skrivnost v dvorcu (2019), Skrivnost med platnicami (2020), Skrivnost iz preteklosti (2021), V vrtinčenju časa (2023), Skrivnost v višavju (2023), ki jo predvsem bralke z zanimanjem in bralsko strastjo jemljejo v roke. Pravkar je izdala novi, že svoj sedmi roman, Hvala za vijolice (2025). V letu 2024 sta jo zaustavili bolezen in naporno zdravljenje, a kljub vsemu še najde moč in čas za razna literarna ustvarjanja. Z avtorico se bo o njenem ustvarjalnem delu, literarni poti in življenjskih preizkušnjah pogovarjala Ana Kaučič.

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 6. maj ― V torek, 6. maja 2025, se je v sklopu majskega Utripa domoznanstva v Občinski knjižnici Žalec predstavila Hiša Sadeži družbe Žalec, ki je praznovala pomemben jubilej – 10 let delovanja. Z vodjo hiše Barbaro Lužar se je pogovarjala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V pogovoru sta predstavili bogato desetletno zgodbo Hiše, ki od februarja 2014 nudi raznolike in brezplačne aktivnosti za vse generacije. Med njimi so jutranje vadbe, jezikovni tečaji, ustvarjalne delavnice, učna pomoč, usposabljanja za prostovoljce ter številni dogodki v sodelovanju s Slovensko filantropijo.   Pomembno vlogo pri delovanju Hiše ...

Kamra.si, 6. maj ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vljudno vabi na odprtje razstave Majski salon 2025: Mehka moč, ki bo v četrtek, 15. maja 2025, ob 19.30 na Ptujskem gradu. Majski salon je že od leta 1909 tradicionalna letna razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, na kateri sodelujejo avtorice in avtorji iz devetih regionalnih društev. Majski salon 2025 na Ptuju zastavlja vprašanje o tem, kaj je vloga umetnic in umetnikov danes? Umetnost je pogosto v službi politike, v najširšem pomenu besede, kot oblika mehke moči za vzpostavitev in reprodukcijo nacionalne identitete in drugih ideologij, hkrati pa umetnice in umetniki posedujejo moč, da v grobi in rigidni družbi z mehkim pristopom naslavljajo ključna vprašanja sodobnega človeka. Kustosi razstave: Jure Kirbiš (Umetnostna galerija Maribor), Stanka Gačnik (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož) in Doroteja Kotnik (Galerija mesta Ptuj). PROGRAM ODPRTJA je dostopen TUKAJ.

Kamra.si, 5. maj ― Letošnjo akcijo zbiranja spominov posvečamo prostoru, ki smo ga oblikovali zato, da v njem bivamo. Okolje, v katerem živimo, je preplet narave in kulture. S svojo dejavnostjo ustvarjamo prostore, ki so začasni, vendar tvorijo našo skupno preteklost in dediščino. V prepletu širših zgodovinskih dogajanj in intimnih življenj, umetnosti in obrti, tehnološkega razvoja in dolgoletnih izkušenj so se oblikovali krajine, naselja in zgradbe, načini gradenj, načini obdelave materialov in obrtna znanja. Vabimo vas, da z nami delite fotografije, dokumente, spomine ali drugo gradivo o stavbah, dvoriščih, vrtovih, parkih in krajih v preteklosti. Obiščite nas do konca meseca oktobra 2025. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v arhivu knjižnice in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva v navedenem obdobju v času odprtosti knjižnic poteka v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Naj tudi vaša zgodba postane del našega kraja!