NUK, 3. april ― Stoletje pisanja za mir Slovenski PEN od ustanovitve 1926 do danes 16. april–31. december 2026, Plečnikov hodnik NUK   Slovenski PEN je del najštevilnejše mednarodne organizacije pisateljev in pisateljic, ki si s književnostjo prizadeva za spoštovanje med narodi, za strpnost med rasami in spoli ter iščejo dialog za lepšo prihodnost človeštva. V času prevladujoče mehanizacije, ki svoj  vrhunec dosega v umetni inteligenci, je osmišljanje ustvarjalnosti in svobode govora še posebej pomembno. Razstava ponuja kronološki pregled stoletja delovanja Slovenskega PEN-a s poudarki na prelomnih dogodkih. Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, le pet let za mednarodnim gibanjem. Kmalu je postal osrednje stičišče, ki je povezovalo slovenske književnike in književnice, ne glede na to, kje so živeli. V času med obema vojnama je sodeloval pri organizaciji mednarodnega kongresa v Dubrovniku leta 1933, ko je PEN kot prva mednarodna organizacija obsodil nacizem in njegov odnos do književnosti. Pred drugo svetovno vojno so pomagali pisatelju Francetu Bevku pri vrnitvi iz izgnanstva, četudi so morali kasneje v času italijanske okupacije utihniti. V začetku šestdesetih so Slovenski PEN ponovno obudili Matej Bor, Mira Mihelič, Bojan Štih, Ivan Minatti in drugi. Že leta 1965 so na Bledu pripravili prvi kongres v socialistični državi Jugoslaviji, kjer so se lahko srečali pisatelji zahoda in neuvrščenih držav s kolegi izza železne zavese. Od tedaj se na Bledu odvijajo vsakoletna mednarodna srečanja pisateljev; letos že 58. V osemdesetih je bil Slovenski PEN pod vodstvom Miloša Mikelna pobudnik ustanovitve tedaj tretjega stalnega mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir, ki je v zgodnjih devetdesetih sprožil solidarnostno akcijo za pisatelje z vojnih področij Jugoslavije, zlasti iz obleganega Sarajeva. Odločilno vlogo je odigral Boris A. Novak, ki ga je Mednarodni PEN izvolil za častnega doživljenjskega podpredsednika. Enaka čast je v sedemdesetih pripad