Mestni muzej Idrija, 28. november 2017 ― Mestni muzej Idrija  se pridružuje prireditvam ob Dnevu odprtih vrat slovenske kulture in vas vabi na Ta veselo grajsko čajanko. Na njej boste izvedeli marsikatero zanimivost o praznovanju božično-novoletnih praznikov na Idrijskem, Cerkljanskem in Bovškem. Predvsem pa boste v priložnostni grajski kavarni lahko degustirali bavške krafe, se posladkali s sladicami s sladkorno čipko in popili skodelico domačega Žakljevega čaja. Lepo vabljeni v našo družbo v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri v Razstavišče Nikolaja Pirnata na idrijski grad Gewerkenegg! Istega dne ste lepo vabljeni tudi na brezplačne oglede stalnih in občasnih razstav na gradu Gewerkenegg od 9. do 18. ure in v Cerkljanskem muzeju od 10. do 13. ure ter od 14. do 18. ure!

Trubarjeva domačija - Arhiv, 27. november 2017 ― Na Trubarjevi domačiji smo s spominsko prireditvijo »Evropa z in brez meja« 9. oktobra 2016 začeli in s slavnostno prireditvijo ob dnevu reformacije 31. oktobra 2017 tudi končali leto praznovanj ob 500. obletnici reformacije. Kot je povezovalec praznične prireditve Matjaž Gruden, sicer tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva, v svojih uvodnih besedah poudaril, je prav, da se letošnje slavje zaključuje na Trubarjevi domačiji, torej tam, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Izpostavil je pomembnost dostojnega ohranjanja spomina na obdobje, v katerem smo Slovenci dobili temelje za svojo samostojno državo, t. j. jezik in pisano tiskano besedo, osnovani pa so bili tudi temelji slovenskega šolstva. Povezovalec prireditve Matjaž Gruden Osrednji gost in slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Jonatan Vinkler, dr. znanosti literarnih ved in dr. filozofije, izr. prof. na Fakulteti za humanistične študije, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem, raziskovalec in urednik Zbranih del Primoža Trubarja. V svojem nagovoru je izpostavil najpomembnejše trajne pridobitve celotne evropske kulture, ki so izšle iz Lutrovega prizadevanja za versko prenovo. Med prelomnimi jezikovnimi, kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in etičnimi pobudami reformacije je bila poglavitna protestantska cerkev s svojim obredjem in cerkveno pesmijo v ljudskem jeziku. Slovenskemu bralcu je dala reformacija evangeličansko cerkev slovenskega jezika, ki je del mozaika evropske reformacije in nikakor ne njena pomanjšana izdaja. Epohalni pomen Lutrovega premisleka posredovati božjo besedo v bralcu razumljivem ljudskem jeziku je zahteval pripravo temeljnih verskih knjig, za kar pa je bila potrebna knjižna slovenščina, slovar in knjižni žanri. Reformacija je dala Slovencem knjižni jezik, prvo slovnico, znanstveno razpravo in celo prvo biografijo, predvsem pa zaokrožen tekstni opus, t.j. žanrsko popolnoma razvito književnost protestantskega tipa v slovenskem jeziku. V slabe