Novice: Knjižne novosti Tolminskega muzeja

Novice: Knjižne novosti Tolminskega muzeja

Tolminski muzej, 10. januar 2019 ― V zadnjem mesecu preteklega leta sta v založbi Tolminskega muzeja izšli dve novi publikaciji. Ob arheološki razstavi Stari bogovi obmolknejo je izšel bogat razstavni katalog, ki govori o Šentviški planoti v posameznih arheoloških dobah, razstavni katalog Posočje 1945-1947 pa predstavlja turbulentno obdobje po koncu druge svetovne vojne, v katerem se je odločalo o usodi najzahodnješega dela slovenskega etničnega ...
Trgovina: Posočje 1945-1947 - Katalog razstave ob 70. obletnici vzpostavitve slovenske zahodne meje

Trgovina: Posočje 1945-1947 - Katalog razstave ob 70. obletnici vzpostavitve slovenske zahodne meje

Tolminski muzej, 10. januar 2019 ― V publikaciji etnologinje Karle Kofol je predstavljeno skoraj triletno povojno obdobje, ko se je v visokih političnih krogih odločalo o nadaljnji usodi najzahodnejšega dela slovenskega etničnega ozemlja. Julijska krajina je bila tedaj razdeljena na dve upravni coni: cona A je bila pod upravo anglo-ameriških vojaških sil, cono B so upravljale jugoslovanske vojaške oblasti. Upravna in politična razmejitev tega območja se je močno odražala tudi ...
Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

SEM, 9. januar 2019 ― Decembra 2018 je Čolnarsko združenje Pletna Bled Slovenskemu etnografskemu muzeju podarilo čoln pletna, ki mu domačini rečejo kar barka. To je več kot 7 metrov dolgo plovilo s platneno streho, ki je že nekaj stoletij zanimivost Blejskega jezera. Sprva se jo je uporabljalo za prevoz romarjev, danes pa z njimi prevažajo množice obiskovalcev na Blejski otok. Skupaj z njo prihajajo tudi podatki o izdelovalcu pletne in njeni več kot tridesetletni rabi na Blejskem jezeru. Čolnarsko združenje Pletna Bled jo je pred donacijo v celoti obnovilo in poskrbelo tudi za njen varen prevoz v Ljubljano. Oglejte si fotoutrinke, kako je pletna prišla v depo SEM. Upamo, da jo bomo prav kmalu lahko pokazali tudi našim obiskovalcem.  

Prešernov dan v MAO

MAO, 9. januar 2019 ― Ob kulturnem prazniku vabljeni na brezplačen obisk aktualnih razstav! Pripravili smo še vodstva po razstavah Živeti z vodo - južni rob Ljubljane, Pečeno pohištvo in Gondola Oskarja Kogoja ter vodstvo po gradu Fužine. Najmlajši pa se bomo dopoldan družili s Povodnim možem, zmajem, Briarejem in drugimi bitji!
Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

SEM, 8. januar 2019 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi v letu 2019 med znanstvenimi prispevki prevetriti uporabnost na videz neuporabnega znanja o načinih življenja ter s tem povezana umestitev etnologije oz. antropologije v javnosti. Zanimala nas bo uporabnost etnologije oz. antropologije v praksi, torej v obstoječih ustanovah, kot so muzeji in zavod za varstvo kulturne dediščine, v odnosu do uporabnic in uporabnikov ter mesto etnologije oz. antropologije v celotnem kulturnem, gospodarskem, družbenem in strokovnem življenju v Sloveniji in po svetu. Posebno pozornost namenjamo še antropologiji dizajna kot najbolj rastočemu področju sodobne uporabne antropologije, njeni uporabnosti v sodobnem digitalnem svetu in globalnem gospodarstvu ter uporabnosti etnoloških in antropoloških znanj v vsakdanjem življenju ter srečevanju z njim, od osnovne šole do univerze za tretje življenjsko obdobje.  Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Prosimo vas, da do 21. januarja 2019 pošljete preliminarne naslove znanstvenih prispevkov s kratkim povzetkom in osnovnimi podatke o avtorju/avtorici na naslov nena.zidov@etno-muzej.si, preliminarne naslove za vse ostale prispevke pa na naslov gregor.ilas@etno-muzej.si.  V primeru (pre)velikega števila prijav bo uredniški odbor naredil izbor člankov, o čemer vas bomo obvestili. Izbrani avtorji bodo obveščeni tudi o roku za oddajo besedil. Z lepimi pozdravi, dr.
Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

SEM, 7. januar 2019 ― Ob koncu leta je izšel nova številka Etnologa (28/2018), katerega nosilna tema je dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščine. V letu 2018, ko v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o  varovanju nesnovne kulturne dediščine, nas v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščin zanimajo etnološko-antropološki pogledi na odnos mednarodnih organizacij ter državnih in lokalnih oblasti do kulturne dediščine in njenih nosilcev. Rajko Muršič povzema zgodovino uveljavljanja terminov kulturna dediščina in nesnovna kulturna dediščina. Obravnava politične in upravne razsežnosti kulturne dediščine, pri čemer ga še posebej zanima nesnovna kulturna dediščina. Sprašuje se, ali Unescova konvencija (2003) res prispeva k varovanju nesnovne kulturne dediščine ali gre za njeno prilaščanje. Nena Židov na primeru implementacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pokaže, kakšne težave lahko povzroča implementacija mednarodne konvencije državi podpisnici. Opozarja na zakonodajne, terminološke, kadrovske in finančne težave, povezane z varovanjem nesnovne dediščine, in na odgovornost strokovnjakov, vpetih v »prevajanje« globalne politike na nacionalno raven. Da ima lahko implementacija mednarodne konvencije na nacionalni ravni tudi pozitivne učinke, dokazuje Martina Piko-Rustia na primeru vpisa slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. Vpis,  ki je občutljivo manjšinsko-politično temo razširil tudi na področje kulture, je zelo odmeven na lokalni, državni in mednarodni ravni. Da so pri varovanju nesnovne dediščine, med katero sodi tudi prehrana, pomembni tudi raziskovalci, dokazuje članek Maje Godina Golija in Špele Ledinek Lozej, v katerem so predstavljeni pomeni in cilji projektov, pri katerih je v zadnjem desetletju sodeloval Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Med drugim kritično obravnavata vlogo raziskov

Mika Cimolini: Bohinc Studio

MAO, 7. januar 2019 ― V zadnjem času se je Lara Bohinc v okviru lastnega oblikovalskega podjetja Bohinc Studio preusmerila v oblikovanje pohištva. Po zasnovani kolekciji stolov, miz, vaz, pa tudi svetil, ki se prvič v Sloveniji predstavlja v MAO, nas bo popeljala vodja programa Centra za kreativnost Mika Cimolini.
še novic