VEČ KOT METER SNEGA

VEČ KOT METER SNEGA

Fototeka MNZS, 15. februar 2019 ― Nasprotno od letošnje zime je že začetek leta 1969 zaznamovalo močno sneženje in se nadaljevalo tudi v februarju. Ljubljanski dnevnik je sredi februarja poročal, da so v Ljubljani namerili več kot meter snega. Samo v dnevu in noči, predenj je nastala ta fotografija, je zapadlo skoraj pol metra snega. “Kako ga je namedlo!” je pokomentirala Ljubljančanka na fotografiji, ko je morala vstati pred peto...
Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Mestni muzej Idrija, 14. februar 2019 ― Vabimo Vas na predstavitev znanstvene monografije dr. Mihe Kosmača »Etnično homogena Evropa«: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945–1948, ki bo v torek, 19. februarja 2019, ob 19.30 uri na gradu Gewerkenegg v Idriji. Z avtorjem se bosta pogovarjala recenzenta, višji znanstveni sodelavec dr. Gorazd Bajc, ter znanstveni svetnik dr. Bojan Godeša. O monografiji: Delo na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, časopisja in tiskanih virov omogoča poglobljen vpogled v kaotičen čas po koncu druge svetovne vojne. Avtor primerja obmejna prostora Istre in Sudetov in podaja znanstveno utemeljene odgovore na številna vprašanja: kakšna je bila vloga velikih sil pri obeh procesih preseljevanja; ali je Italija spodbujala izseljevanje prebivalstva iz Istre; kako so jugoslovanske in češkoslovaške oblastne strukture gledale na ta proces; ali je prihajalo do razlik med ukazi, izdanimi na ravni centralnih oblasti in njihovim izvrševanjem na lokalnem nivoju; kakšno vlogo so pri obeh obravnavnih procesih imeli nekateri vodilni akterji – Josip Broz Tito, Vladimir Bakarić, Edvard Kardelj in Edvard Beneš. Leta 2004 je italijanska država 10. februar razglasila za »dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije«. S tem je bil na nacionalno raven povzdignjen mit, da so bili Italijani v drugi svetovni vojni in pred njo žrtve in nikoli povzročitelji trpljenja drugim. Aktualnost monografije dokazujejo tudi odzivi na letošnjo proslavo v Bazovici pred nekaj dnevi. O avtorju: Dr. Miha Kosmač je bil med letoma 2010 in 2016 raziskovalec na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Od leta 2018 je zaposlen v Mestnem muzeju Idrija kot kustos.  Na predstavitvi bo Znanstvena založba Annales ZRS Koper omogočila nakup knjige po promocijski ceni 14,40 €.  
Morda poznate vi? (2)

Morda poznate vi? (2)

Fototeka MNZS, 13. februar 2019 ― V novem tednu smo za vas pripravili novo objavo z novi fotografijami. Zahvaljujemo se vam za dosedanji odziv in z veseljem pričakujemo nove informacije.       Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale, saj je večina fotografij skupin posneta na prostem. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. Vsi ki...
Otvoritev samostojne likovne razstave dipl. slikarja Draga Petrovića: Slikar in delo

Otvoritev samostojne likovne razstave dipl. slikarja Draga Petrovića: Slikar in delo

Trubarjeva domačija, 13. februar 2019 ― Letošnjo galerijsko sezono v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji pričenjamo v četrtek, 14. marca 2019, ko bo odprta samostojna likovna razstava dipl. slikarja, domačina z Gradeža, Draga Petrovića z naslovom Slikar in delo. Diplomirani slikar Drago Petrovič, rojen leta 1949 v Ljubljani, sodi v srednjo generacijo likovnih ustvarjalcev. Svojo slikarsko pot je začel kot nedeljski slikar ob delu v gozdarstvu na področju notranje opreme. Leta 1968 je maturiral na Srednji lesarski šoli v Zagrebu in leta 1985 diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Likovno se je izpopolnjeval na tečajih samorastnikov, na večernih tečajih Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in v slikarski šoli Zmaga Modica. Svojo risarsko in slikarsko spretnost je dopolnjeval tudi pod vodstvom profesorja Sava Sovreta.  Drago Petrović je deloval tudi na področju prostočasne likovne andragogike, kjer je sodeloval s slikarjem Zmagom Jerajem. Ta ga ocenjuje kot »zagnanega organizatorja likovnega udejstvovanja in načrtovalca metodičnega vpeljevanja ljubiteljev v osnove praktičnega likovnega oblikovanja in kot poznavalca, ki obvladuje ustrezne tehnične priprave in tehnološke postopke«. Prepoznava ga kot veščega risarja. Drago Petrović je leta 2007 diplomiral na Visoki strokovni šoli Arthouse – College for Visual Arts v Ljubljani na temo Sodobna umetnost in prihodnost slikarstva pod mentorstvom prof. Ernesta Ženka in prof. Darka Slavca. Večkrat se je predstavil na domačih in tujih razstavah. Je redni udeležencev likovnih srečanj Trubarjevi kraji, na domačiji pa se je pred leti predstavil tudi že s svojo samostojno razstavo Človek - podoba. Razstavo in umetnika bo predstavila Helena Grebenc Gruden, kulturni program pa bo popestrila igralka in glasbenica Jerca Mrzel. Vabilo (.PDF) Lepo vabljeni!
V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

Mestni muzej Idrija, 12. februar 2019 ― Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, muzealec, kulturni in politični delavec, profesor in publicist Tomaž Pavšič. Tomaž je bil doma iz Otaleža, skromne domačije ob glavni cesti Idrija–Tolmin, v neposredni bližini nekdanje rapalske meje. V času trpkih preizkušenj za slovenski narod je v njem vzniknila ljubezen do domače zemlje, predvsem pa do slovenskega jezika. Po študiju slavistike na Filozofski fakulteti in odsluženi vojaščini je bil profesor na idrijski gimnaziji. Od tam ga je pot vodila v kulturne vode. Postal je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini. V začetku 70. let 20. stoletja se je pridružil goriškim muzealcem na gradu Kromberk. Krajši čas je vodil tudi Tolminski muzej, takrat še enoto Goriškega muzeja. Leta 1980 je pomembno okrepil idrijske muzejske vrste. Bil je prvi redno zaposleni kustos in kot kustos dokumentalist ostal med nami do leta 1993. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je deloval kot konzul v Trstu. Kot se je sam rad spominjal, so bila to njegova najlepša in ustvarjalna leta. Čeprav se je muzejska ekipa od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja že dodobra spremenila, je Tomaževa muzejska zapuščina med nami še vedno živa: v dokumentaciji, na razstavah, v spominih na naša srečanja in sodelovanja ob različnih priložnostih ter v anekdotah, ki Tomaža rišejo kot umirjenega, a tudi hudomušnega človeka. Znana je Tomaževa navezanost na slovenski zamejski prostor, kjer je imel številne prijatelje. Tudi muzealci smo pod njegovim vodstvom odkrivali sledi narodnega buditelja Ivana Trinka in drugih zavednih Slovencev na oni strani meje, spoznavali lepote Benečije in Rezije, klenost in vztrajnost tamkajšnjih prebivalcev ter bogastvo kulturne dediščine zamejskega prostora. V muzejski dokumentaciji je zapisan kot avtor razstave o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki je bila odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva leta 1990 in je še vedno na ogled na Bevkovi domačiji v Zakojci. Tomaž

GOSTUJEMO V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 12. februar 2019 ― Vljudno vas vabimo na predstavitev zbornika GOSLARSTVO NA SLOVENSKEM in na odprtje razstave MAKSIMILIJAN SKALAR, ČLOVEK MNOGOTERIH TALENTOV IN VRLIN, s katero gostujemo v Narodnem muzeju Slovenije. Odprtje razstave in predstavitev bosta v četrtek, 14. februarja 2019, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana). S slikovno bogato razstavo obeležujemo 110. […]
Novice: Samo idealisti - Junaška in tragična filmska zgodba primorskih padalcev

Novice: Samo idealisti - Junaška in tragična filmska zgodba primorskih padalcev

Tolminski muzej, 11. februar 2019 ― Dokumentarec tokratnega filmskega večera v Kinogledališču Tolmin govori o 27 slovenskih fantih, ki so jih Britanci kot zajete italijanske vojake na Bližnjem Vzhodu izurili za padalce, radiotelegrafiste, tolmače in diverzante ter jih v letih 1943-44 poslali na ozemlje nekdanje Jugoslavije, da bi podprli odpor proti okupatorju. Predvajanje filma, ki je nastal v produkciji Slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, bo pospremil pogovor ...
15. februar ob 18. uri: muzejski večer, gostja alpinistka Lidija Honzak; SPM

15. februar ob 18. uri: muzejski večer, gostja alpinistka Lidija Honzak; SPM

Gornjesavski muzej, 11. februar 2019 ― Ženske so drugačne in moški tudi V petek, 15. februarja 2019, ob 18. uri vabimo na muzejski večer Ženske so drugačne in moški tudi. V sklopu razstave Korajža je ženskega spola bo gostja alpinistka Lidija Honzak. V osemdesetih so alpinistke pričele plezati v ženskih navezah in organizirati prve ženske alpinistične odprave. Lidija Honzak, takrat vrhunska alpinistka, je bila ena […]
28.2. do 2.3.: Festival Goroventure 2019, planinski filmski festival; SPM

28.2. do 2.3.: Festival Goroventure 2019, planinski filmski festival; SPM

Gornjesavski muzej, 11. februar 2019 ― Vstopnica 5,00 € na dogodek.   Rezervacije vstopnic: info@planinskimuzej.si   IZJEMA:Treking Kangčendzenga – potopisno predavanje Tonija Urbasa: Vstopnine ni. Rezervacij ne sprejemamo.   http://www.planinskimuzej.si/festival-goroventure-2019-planinski-filmski-festival/ http://www.planinskimuzej.si/en/alpventures-festival-2019-mountain-film-festival/    

PICEKI IN KURE, muzejska delavnica za družine

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 11. februar 2019 ― Dragi otroci in spoštovani starši, vabimo vas na februarski Muzejski vikend, ki bo tokrat izjemoma v nedeljo, 24. februarja 2019, od 10. do 13. ure, na Ptujskem gradu. Na pustnem Muzejskem vikendu si bomo ogledali muzejsko zbirko tradicionalnih pustnih mask. Med njimi so tudi otroške maske piceki in kure, ki k hiši prinašajo dobre želje […]
Servis Sèvres

Servis Sèvres

Fototeka MNZS, 11. februar 2019 ― O francoskem porcelanu ne moremo govoriti brez omembe manufakture Sèvres. Odličnost in eleganca jih odlikujeta že 300 let. Leta 1738 so na gradu Chateau de Vincennes začeli izdelovati ornamentirane in ročno poslikane dekorativne umetniške kose za bogate francoske družine. Proizvodnja se je kmalu preselila v Sèvres, v zahodno predmestje Pariza. Prelepi porcelanski krožniki s kobaltovo modrim robom so klasično oblikovani. Zlata obroba in drobni...

Sledi resničnega

MNZS, 11. februar 2019 ― Hanno Hardt (1934–2011), predavatelj in publicist, je več kot 30 let poučeval na univerzi v Iowi, po upokojitvi leta 2002 pa je svojo akademsko kariero nadaljeval na ljubljanski Fakulteti ...
še novic