Objava petih vicev drugega izbora

Objava petih vicev drugega izbora

SEM, 24. marec ― Uredniški odbor je izbral drugi niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Šesti dan izolacije z možem... Rekla sm mu: »dej pejt nekam vn, bom ti jst kazen plačala!« -------------------- Naš predsednik kineskom predsedniku: • Brate, šta je bre ovo? • Pa aspiratori! • Tražili smo respiratore! • Kakav ti je kineski, dobro da nisam doneo vibratore! -------------------- Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas. -------------------- Če ne poslušate nasvet zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja. "Bolje je izolacija, kot ozemljitev!" -------------------- JUTRIŠNJI IZLET 8.30 uri odhod iz kopalnice Prihod v kuhinjo, kjer bomo zajtrkovali Po zajtrku obiščemo različne sobe Potem delavnica čiščenja 13.00 popoldne kosilo v kuhinji 14.oo popoldne siesta na kavču Potem obiščemo dnevno sobo, kjer nas čakajo čaj in piškoti Prosti čas na voljo za obisk hodnikov apartmaja Povratek ob 18.00 uri Srečno pot in lepo se imejte! Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev drugega izbora

Objava petih vicev drugega izbora

SEM, 24. marec ― Uredniški odbor je izbral drugi niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Šesti dan izolacije z možem... Rekla sm mu: »dej pejt nekam vn, bom ti jst kazen plačala!« -------------------- Naš predsednik kineskom predsedniku: • Brate, šta je bre ovo? • Pa aspiratori! • Tražili smo respiratore! • Kakav ti je kineski, dobro da nisam doneo vibratore! -------------------- Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas. -------------------- Če ne poslušate nasvet zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja. "Bolje je izolacija, kot ozemljitev!" -------------------- JUTRIŠNJI IZLET 8.30 uri odhod iz kopalnice Prihod v kuhinjo, kjer bomo zajtrkovali Po zajtrku obiščemo različne sobe Potem delavnica čiščenja 13.00 popoldne kosilo v kuhinji 14.oo popoldne siesta na kavču Potem obiščemo dnevno sobo, kjer nas čakajo čaj in piškoti Prosti čas na voljo za obisk hodnikov apartmaja Povratek ob 18.00 uri Srečno pot in lepo se imejte! Seznam vseh izbranih vicev
Zanimivosti: Vaza iz granate

Zanimivosti: Vaza iz granate

Tolminski muzej, 24. marec ― Vojne puščajo za sabo uničena polja, porušene domove, razdejane družine, sveže grobove ter fizično in psihično ranjene posameznike, ki se trudijo ponovno zaživeti normalno življenje. Za odhajajočimi vojaki ostanejo tudi kupi vojaške opreme in orožja, ki še dolgo opominjajo na grozote in prestano trpljenje. A kljub temu je znal človek tudi v najbolj temnih trenutkih vedno znova najti moč, da je presegel bedo in trpljenje ter s pomočjo ...
Zanimivosti: Freska iz Breginja

Zanimivosti: Freska iz Breginja

Tolminski muzej, 24. marec ― Umetnostno zbirko Tolminskega muzeja sestavljajo številna likovna dela, ki izvirajo ali so kako drugače povezana z Gornjim Posočjem. Med njimi je tudi več fresk, stenskih poslikav, naslikanih na sveže nanesen ali moker apneni omet. Vse imajo sakralni značaj, večina pa jih je prišla v muzej po furlanskem potresu leta 1976. Takrat je  v  Posočju potekala  obsežna popotresna obnova, v kateri so bili številni starejši ...
Zanimivosti: Bosanski fes

Zanimivosti: Bosanski fes

Tolminski muzej, 24. marec ― Polovica deset tisočglave  avstro-ogrske 93. pehotne divizije, ki je v prvi svetovni vojni sodelovala na soški fronti in branila Krn in Rombon, so predstavljali bosansko-hercegovski vojaki. Okrog tisoč jih je v Posočju tudi padlo. Na Bovškem so se zadrževali predvsem od aprila 1916 do oktobra 1917 in v tem času v Logu pod Mangartom zgradili mošejo, ki se je obdržala do leta 1920. Na lepo urejenem vojaškem pokopališču v ...
Zanimivosti: Portret Simona Gregorčiča

Zanimivosti: Portret Simona Gregorčiča

Tolminski muzej, 24. marec ― V vasi Vrsno nad Kobaridom se je leta 1844 rodil eden največjih slovenskih pesnikov, Simon Gregorčič. Ob opravljanju duhovniškega poklica je ustvaril številne pesmi, ki so kmalu ponarodele, kasneje pa postale simbol slovenskega boja za narodne pravice in kulturo. Veliko priljubljenost je še za časa življenja doživljal tudi pesnik sam, o čemer pričajo številne slike in obeležja z njegovo podobo. Več Gregorčičevih portretov hrani tudi ...
Zanimivosti: Krošnja

Zanimivosti: Krošnja

Tolminski muzej, 24. marec ― Preko Bovškega je že pred stoletji tekla pomembna prometna povezava, ki je prebivalcem odpirala pot v svet in jim omogočala dodaten vir zaslužka. Premožnejši prebivalci obsoških vasi so se ukvarjali s prevozništvom večjih količin blaga, revnejši, imenovani krošnjarji, so trgovali z raznovrstnimi drobnimi predmeti. Od hiše do hiše so prodajali blago in šiviljski pribor, ogledala, glavnike, ...
Zanimivosti: Lesena skrinja

Zanimivosti: Lesena skrinja

Tolminski muzej, 24. marec ― Oprema nekdanjih kmečkih bivališč je bila zelo skromna, zagotovo pa je imela vsaka še najbolj revna hiša v izbi ali spalnici vsaj eno leseno skrinjo. Dokler se konec 19. stoletja niso začele množičneje uveljavljati visoke garderobne omare, so se za shranjevanje maloštevilnih oblačil in posteljnine uporabljale zgolj skrinje. V osnovi so bile vse enake, razlikovale so se le po uporabljenem lesu in izdelavi prednje stranice. Te so bile pogosto ...
Zanimivosti: "Bokalon"

Zanimivosti: "Bokalon"

Tolminski muzej, 24. marec ― V Posočju se lončarjenje ni razvilo, zato so tukajšnji prebivalci lončarske izdelke kupovali na domačih sejmih ali v drugih večjih krajih. Lončenino so lončarji običajno prodajali sami. Za prodajo kvalitetnih lončarskih izdelkov, ki so prihajali predvsem iz večjih lončarskih središč v osrednji Sloveniji, pa so pogosto skrbeli specializirani potujoči trgovci. Na Kobariškem in v Breginjskem kotu so številne lončarske in tudi druge ...
Nova spletna stran projekta Taking Care

Nova spletna stran projekta Taking Care

SEM, 24. marec ― Vabimo vas k ogledu nove spletne strani projekta Taking Care. Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care. Slovenski etnografski muzej v družbi dvanajstih evropskih etnografskih muzejev v projektu obravnava bogate zunajevropske zbirke, pri tem pa naslavlja aktualno tematiko podnebnih sprememb in ksenofobije. Na spletni strani vas vabimo na dogodke, organizirane v okviru projekta, preberete lahko eseje ali krajše tekste o projektnih temah, v branje oziroma za ogled pa vam predlagamo tudi vsebine, povezane s projektom. Spletna stran vam omogoča tudi, da pokukate v zakulisje projekta. Popestrite si čas doma! You are kindly invited to take a look at the brand new website of the EU project Taking Care. Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care which addresses the entanglement between non-European collections, the climate change, migration and xenophobia. The Slovene Ethnographic Museum is one of the thirteen participant ethnographic museums from all over Europe. The Taking Care website offers variety of content. You can read essays as well as short insights about the project and its related themes, and find many recommendations, such as events, exhibitions, articles, videos or podcasts around the related issues of the project. You can also find out more about upcoming project events, and take a look behind the scene of the ongoing work. Make the best of your time at home!
Mojstrova pipa preživi tri države

Mojstrova pipa preživi tri države

SEM, 24. marec ― Predmet, ki je kljub svoji krhkosti preživel tri države, dve svetovni vojni, svojega lastnika Rajka Pečnika in njegovega naslednika Jakoba Krbavčiča, je Krbavčičev sin Andrej, zadnji medičar in svečar na Trubarjevi ulici št. 55 v Ljubljani, podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju. Sedaj je kot identitetni in spominski predmet z drugimi predmeti nekdanje obrtne delavnice na Trubarjevi ulici v Ljubljani razstavljen na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft v Slovenskem etnografskem muzeju. Besedilo na glavi tobačne pipe se v prevodu glasi: Cesarsko kraljevi pehotni polk barona plemenitega Dahlna št. 7 / 4. stotnija, 3 vod. / Rajko Pečnik / pehota 1883. Predmet je na ogled na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko nam spregovori predmetLectarstvo je krajcarkšeft: stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja
Mojstrova pipa preživi tri države

Mojstrova pipa preživi tri države

SEM, 24. marec ― Predmet, ki je kljub svoji krhkosti preživel tri države, dve svetovni vojni, svojega lastnika Rajka Pečnika in njegovega naslednika Jakoba Krbavčiča, je Krbavčičev sin Andrej, zadnji medičar in svečar na Trubarjevi ulici št. 55 v Ljubljani, podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju. Sedaj je kot identitetni in spominski predmet z drugimi predmeti nekdanje obrtne delavnice na Trubarjevi ulici v Ljubljani razstavljen na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft v Slovenskem etnografskem muzeju. Besedilo na glavi tobačne pipe se v prevodu glasi: Cesarsko kraljevi pehotni polk barona plemenitega Dahlna št. 7 / 4. stotnija, 3 vod. / Rajko Pečnik / pehota 1883. Predmet je na ogled na stalni razstavi Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko nam spregovori predmetLectarstvo je krajcarkšeft: stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja
Čipke gospe Tončke

Čipke gospe Tončke

SEM, 24. marec ― Ko se v klekljanih čipkah prepletejo vešči gibi rok, družinskih spominov in lokalne dediščine, postanejo več kot le okrasni predmeti. Postanejo dragocen spomin na starše in enakomeren zvok klekljev v tihih zimskih večerih… Postanejo izraz umeščenosti v družinsko in lokalno skupnost, ki sta sooblikovali dediščino klekljanja. Ovalna čipka z ožganino je nastala pred nekaj leti, ko je gospa Tončka iz preprostega veselja do klekljanja izdelala darilo zase, kajti bil je čas pred Božičem. Ponosna je bila nanj in že zdavnaj se je navadila svoje izdelke fotografirati. Prtiček je položila na drugo stran mize, a tam je bila za praznično vzdušje prižgana drobna čajna svečka … Plamen je radost in ponos v nekaj hipih spremenil v njuno nasprotje … Podatki o fotografiji: Klekljana čipka s križčevkami, ki jo je izdelal oče Jože / Žiri Klekljana čipka z ribicami – ovratnik, ki ga je izdelala mama Lojzka / Žiri Klekljana čipka s sukanimi slincami v spirali, ki jo je izdelala Tončka sama / Ljubljana Ovalni klekljani prtiček z ožganino – predmet s Tončkino zgodbo o veselju in ponosu pri izdelavi, pa o nesrečni svečki v božično-novoletnem času / Ljubljana
Čipke gospe Tončke

Čipke gospe Tončke

SEM, 24. marec ― Ko se v klekljanih čipkah prepletejo vešči gibi rok, družinskih spominov in lokalne dediščine, postanejo več kot le okrasni predmeti. Postanejo dragocen spomin na starše in enakomeren zvok klekljev v tihih zimskih večerih… Postanejo izraz umeščenosti v družinsko in lokalno skupnost, ki sta sooblikovali dediščino klekljanja. Ovalna čipka z ožganino je nastala pred nekaj leti, ko je gospa Tončka iz preprostega veselja do klekljanja izdelala darilo zase, kajti bil je čas pred Božičem. Ponosna je bila nanj in že zdavnaj se je navadila svoje izdelke fotografirati. Prtiček je položila na drugo stran mize, a tam je bila za praznično vzdušje prižgana drobna čajna svečka … Plamen je radost in ponos v nekaj hipih spremenil v njuno nasprotje … Podatki o fotografiji: Klekljana čipka s križčevkami, ki jo je izdelal oče Jože / Žiri Klekljana čipka z ribicami – ovratnik, ki ga je izdelala mama Lojzka / Žiri Klekljana čipka s sukanimi slincami v spirali, ki jo je izdelala Tončka sama / Ljubljana Ovalni klekljani prtiček z ožganino – predmet s Tončkino zgodbo o veselju in ponosu pri izdelavi, pa o nesrečni svečki v božično-novoletnem času / Ljubljana
Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

SEM, 24. marec ― Ko uporabni predmeti izgubijo svoj praktični pomen, lahko postanejo materializiran, s toplimi čustvi napolnjen spomin. Parfumska posodica verjetno še ni bila povsem izpraznjena, ko je umrla F., žena ptujskega fotografa R. L.; postala je spominski drobec na vsakdanje gibe in vonj ljubljene žene, prav tako kot vsa ljubezenska pisma, ki sta jih desetletja hranila. Po smrti fotografa je postal njegov spomin na ženo pravzaprav spomin na mamo. Nanj pa so otroci ohranili cigaretnico z nekaj preostalimi cigaretami. Tako živo so namreč oživljale pred očmi njegove kretnje, drobne razvade… Ki so bile pravzaprav tudi del njihovih življenj. Podatki o fotografiji: Ohranjena ljubezenska pisma iz časa pred poroko – spomin na nekdanji čas in čustva, kasneje spomin na starše / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Parfumska posodica, spomin na ženo in mamo / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Cigaretnica z ostankom cigaret, spomin na očeta / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Fotografije iz družinskega arhiva, osebni in skupni spomin družinskih članov / Ptuj / 2. pol. 20. stol.
Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

Parfumska posodica in polprazna cigaretnica

SEM, 24. marec ― Ko uporabni predmeti izgubijo svoj praktični pomen, lahko postanejo materializiran, s toplimi čustvi napolnjen spomin. Parfumska posodica verjetno še ni bila povsem izpraznjena, ko je umrla F., žena ptujskega fotografa R. L.; postala je spominski drobec na vsakdanje gibe in vonj ljubljene žene, prav tako kot vsa ljubezenska pisma, ki sta jih desetletja hranila. Po smrti fotografa je postal njegov spomin na ženo pravzaprav spomin na mamo. Nanj pa so otroci ohranili cigaretnico z nekaj preostalimi cigaretami. Tako živo so namreč oživljale pred očmi njegove kretnje, drobne razvade… Ki so bile pravzaprav tudi del njihovih življenj. Podatki o fotografiji: Ohranjena ljubezenska pisma iz časa pred poroko – spomin na nekdanji čas in čustva, kasneje spomin na starše / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Parfumska posodica, spomin na ženo in mamo / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Cigaretnica z ostankom cigaret, spomin na očeta / Ptuj / 2. pol. 20. stol. Fotografije iz družinskega arhiva, osebni in skupni spomin družinskih članov / Ptuj / 2. pol. 20. stol.
Poročni šopek in prstana

Poročni šopek in prstana

SEM, 24. marec ― Spominski predmeti niso le dokaz preživetega; imajo namreč moč, da spet prikličejo občutja blaženosti, a tudi bolečine, ki jih je življenje prineslo s seboj … Tako je v malce zaprašeni poročni šopek iz Mengša ujet radosten spomin na srečni dan, ki se ga velja spominjati celo življenje. Šopek je pomenil za naslednjo generacijo spomin na starše, ki jih ni več. Pretresljiva je zgodba o veliki ljubezni in načrtovani poroki mlade Goričanke, ki bi se morala leta 1914 poročiti na Dunaj. A zgodila se je vojna in z njo smrt mladega vojaka. Družinski spomin na dekle, ki ni moglo preboleti izgubljene ljubezni in ostalo neporočeno do svoje smrti, se je ohranjal v nedotaknjeni bali, poročni obleki in prstanih. Predmeti niso preživeli le dekleta, ampak tudi večino članov njene družine… Podatki o fotografiji: Poročni šopek s spominskim trakom, spomin na poročni dan, kasneje spomin na mamo (V spomin in 6.9.1909) / Mengeš / 1909. Poročna prstana, spomin na tragično družinsko zgodbo o ljubezni in poroki, ki je zaradi vojne ni bilo / Gorica, Dunaj / 1914.
Poročni šopek in prstana

Poročni šopek in prstana

SEM, 24. marec ― Spominski predmeti niso le dokaz preživetega; imajo namreč moč, da spet prikličejo občutja blaženosti, a tudi bolečine, ki jih je življenje prineslo s seboj … Tako je v malce zaprašeni poročni šopek iz Mengša ujet radosten spomin na srečni dan, ki se ga velja spominjati celo življenje. Šopek je pomenil za naslednjo generacijo spomin na starše, ki jih ni več. Pretresljiva je zgodba o veliki ljubezni in načrtovani poroki mlade Goričanke, ki bi se morala leta 1914 poročiti na Dunaj. A zgodila se je vojna in z njo smrt mladega vojaka. Družinski spomin na dekle, ki ni moglo preboleti izgubljene ljubezni in ostalo neporočeno do svoje smrti, se je ohranjal v nedotaknjeni bali, poročni obleki in prstanih. Predmeti niso preživeli le dekleta, ampak tudi večino članov njene družine… Podatki o fotografiji: Poročni šopek s spominskim trakom, spomin na poročni dan, kasneje spomin na mamo (V spomin in 6.9.1909) / Mengeš / 1909. Poročna prstana, spomin na tragično družinsko zgodbo o ljubezni in poroki, ki je zaradi vojne ni bilo / Gorica, Dunaj / 1914.

Kulturna dediščina – malo za zabavo, malo zares

Medobčinski muzej Kamnik, 24. marec ― Trenutne razmere so nas omejile na naše domove in tudi muzeji smo začasno zaprli svoja vrata. Da pa bi se ob spoznavanju kulturne dediščine, ki jo hranimo, tudi zabavali in kaj novega naučili, smo za vas pripravili vsebine na naši FB strani in na spletni strani https://www.muzej-kamnik-on.net/izobrazevanja/posebna-ponudba-izobrazevanj/, kjer si lahko ogledate kakšen filmček, ogled razstave, […] The post Kulturna dediščina – malo za zabavo, malo zares appeared first on MM:K.
Otroški čeveljci

Otroški čeveljci

SEM, 24. marec ― Spomini mater na lastne otroke se pogosto ohranijo v obuvalih iz zgodnje otroške dobe. Mehki usnjeni opanki, ki jim je čevljar dodal peto, so postali spomin na prve otroške korake … Fantovski škornji in dekliški čevlji s paščkom, ki sta jih otroka iz ljubljanske družine Bohinjec nosila na družinski fotografiji iz 20. let prejšnjega stoletja, pa so opredmetenje »zlatega obdobja« družinskega življenja in vrednot narodnega, ki so jih gojili… Podatki o fotografiji: Deški škorenjci in dekliški čeveljčki, del fantovske in dekliške »narodne noše«. Spomin na otroke in družinske vrednote, kasneje spomin na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Originalna spominska fotografija meščanske družine v narodnih kostumih – spomin na »zlate« čase in na družinske vrednote / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Usnjeni opanki, kupljeni na morju in nato čevljarsko prirejeni v mehko obuvalo za prve korake, spomin na otroke in kasneje na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol.
Otroški čeveljci

Otroški čeveljci

SEM, 24. marec ― Spomini mater na lastne otroke se pogosto ohranijo v obuvalih iz zgodnje otroške dobe. Mehki usnjeni opanki, ki jim je čevljar dodal peto, so postali spomin na prve otroške korake … Fantovski škornji in dekliški čevlji s paščkom, ki sta jih otroka iz ljubljanske družine Bohinjec nosila na družinski fotografiji iz 20. let prejšnjega stoletja, pa so opredmetenje »zlatega obdobja« družinskega življenja in vrednot narodnega, ki so jih gojili… Podatki o fotografiji: Deški škorenjci in dekliški čeveljčki, del fantovske in dekliške »narodne noše«. Spomin na otroke in družinske vrednote, kasneje spomin na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Originalna spominska fotografija meščanske družine v narodnih kostumih – spomin na »zlate« čase in na družinske vrednote / Ljubljana / 20. leta 20. stol. Usnjeni opanki, kupljeni na morju in nato čevljarsko prirejeni v mehko obuvalo za prve korake, spomin na otroke in kasneje na lastno otroštvo / Ljubljana / 20. leta 20. stol.
Ohranjeni lasje - spomin z DNK

Ohranjeni lasje - spomin z DNK

SEM, 24. marec ― Odrezani prameni ljubljenih ljudi so se pogosto hranili v čustveno oporo in spomin: so neposredni dotik ljudi in časov, ki jih več ni …prvi odrezani pramen las malega otroka, ki ga shranijo starši med svoje dragocenosti, koder odsotnega ljubega ali ljube v medaljonu na prsih ali - umetelno prepleteni - v zapestnici in podobno. Spominski nakit iz las je bil priljubljen že v 18. stoletju, meščanski bonton 19. stoletja ga navaja tudi kot primerno obliko žalnega nakita. In nenazadnje: zgodba o odrezanih dekliških kitah, ki jih je mladenka ob selitvi v mesto zamenjala za kratko mestno modno pričesko, svoji odrezani kiti pa hranila v svilenem papirju in spominski škatli vse do svoje smrti v pozni starosti. Tako je del njenega materialnega telesa močno presegel mejo njenega življenja…. Podatki o fotografiji: Prvi koder las, spomin na lastnega otroka in njegova prva leta / Ljubljana, 90. leta 20. stol. Odrezane dekliške kite, shranjen prežitek deklištva in življenja v domačem kraju / Ljubljana / po letu 1947. Zapestnica iz človeških las kot spominski (tudi žalni) nakit / Mokronog / konec 19., zač. 20. stol.
Ohranjeni lasje - spomin z DNK

Ohranjeni lasje - spomin z DNK

SEM, 24. marec ― Odrezani prameni ljubljenih ljudi so se pogosto hranili v čustveno oporo in spomin: so neposredni dotik ljudi in časov, ki jih več ni …prvi odrezani pramen las malega otroka, ki ga shranijo starši med svoje dragocenosti, koder odsotnega ljubega ali ljube v medaljonu na prsih ali - umetelno prepleteni - v zapestnici in podobno. Spominski nakit iz las je bil priljubljen že v 18. stoletju, meščanski bonton 19. stoletja ga navaja tudi kot primerno obliko žalnega nakita. In nenazadnje: zgodba o odrezanih dekliških kitah, ki jih je mladenka ob selitvi v mesto zamenjala za kratko mestno modno pričesko, svoji odrezani kiti pa hranila v svilenem papirju in spominski škatli vse do svoje smrti v pozni starosti. Tako je del njenega materialnega telesa močno presegel mejo njenega življenja…. Podatki o fotografiji: Prvi koder las, spomin na lastnega otroka in njegova prva leta / Ljubljana, 90. leta 20. stol. Odrezane dekliške kite, shranjen prežitek deklištva in življenja v domačem kraju / Ljubljana / po letu 1947. Zapestnica iz človeških las kot spominski (tudi žalni) nakit / Mokronog / konec 19., zač. 20. stol.
še novic