SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec 2020 ― Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri strokovni pripravi besedila, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala nastanek filma, ki je sestavni del nominacije. Slovensko delovno skupino so sestavljali še Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, in predstavnik Kobilarne Lipica, mag. Janez Rus. Nominacijo bo ocenjevalo evalvacijsko telo, o njenem vpisu pa bo konec leta 2021 odločal Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Oddaja večnacionalne nominacije nesnovne dediščine »Tradicije rej lipicancev« za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštvaOpis enote v Registru nesnovne kulturne dediščine Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije

Slovenski planinski muzej za pokušino?

Planinski muzej, 25. marec 2020 ― Ker nas je epidemija z virusom Covid-19 prisilila, da smo začasno zaprli našo hišo, smo se odločili, da bomo do nadaljnjega vsako sredo objavili majhen košček vodenja po naši stalni razstavi z naslovom “Vzpon na goro”. Tako, čisto malo, za pokušino! Matjaž Podlipnik, koordinator turistične ponudbe #ostanidoma, #ostaniznami, #museumsandchill
SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 25. marec 2020 Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca v Parizu. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Leta 2018 je bilo v Lipici prvo srečanje predstavnikov sodelujočih držav, sledila so delovna srečanja v Ljubljani, na Hrvaškem (Lipik), Madžarskem (Domonyvölgy) in v Avstriji (Piber). Delovne skupine posameznih držav so sestavljali nosilci, strokovnjaki za nesnovno kulturno dediščino in rejo lipicancev ter predstavniki državnih ustanov, odgovornih za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Slovensko delovno skupino so sestavljali Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, mag. Janez Rus kot predstavnik Kobilarne Lipica ter predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Slovenski etnografski muzej je skupaj z Ministrstvom za kulturo in nosilci poskrbel, da je bila enota Tradicionalna reja in vzreja lipicancev leta 2016 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, kar je pogoj za Unesco nominacijo. Muzej je za potrebe registra koordiniral tudi nastanek filma o reji lipicancev v Sloveniji. V pripravo multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev so bile vključene tri predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja: dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri pripravah in usklajevanju besedila nominacije, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala izdelavo filma, ki je poleg fotografij in pisem podpore obvezna priloga nominacije. Gradivo za film je prispevalo dvanajst snemalcev iz osmih držav, zmontiral pa ga je sl
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev četrtega izbora

Objava petih vicev četrtega izbora

SEM, 25. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral četrti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: 8. dan izolacije. Ata in mama se ločujeta. S kom naj ostanem? Matej, 41 let. -------------------- Došli smo iz supermarketa, skinuli maske...Gledam, žena nije moja... -------------------- Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu. -------------------- Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj ... rešujem svet! -------------------- Če že imamo dežurne lekarne, trgovine zobozdravnike, pasje trgovine itd... ZAKAJ NIMAMO DEŽURNE GOSTILNE? Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev

E-knjižnica na naši spletni strani

Gorenjski muzej, 25. marec 2020 ― Vabimo vas, da vstopite v našo e-knjižnico. Knjižnica se dnevno dopolnjuje s preteklimi katalogi, ki so bili izdali ob posameznih občasnih razstavah.  Ta na način vas vabimo, da čas preživite v naši družbi ter se seznanite z našo skupno preteklostjo ... Read More
Materinski dan

Materinski dan

Loški muzej, 25. marec 2020 ― Materinski dan, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. marca, utrjuje krščansko podobo matere, svoje korenine pa ima v poganskih pomladnih praznovanjih Velike Matere, matere vseh bogov, simbola rasti in plodnosti. 
Izpostavljeno: Muzejske razstave 360°

Izpostavljeno: Muzejske razstave 360°

Tolminski muzej, 25. marec 2020 ― Po prostorih Tolminskega muzeja in nekaterih njegovih zunanjih zbirk se lahko sprehodite tudi virtualno. Kar »od doma« si lahko poleg stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine ogledate še tri kulturne spomenike, katerim Tolminski muzej namenja posebno skrb in pozornost. Avtor digitalnih predstavitev je Boštjan Burger.   NAPLAVINE OBSOŠKE ZGODOVINE / stalna razstava v Tolminskem muzeju v Tolminu ...
Izpostavljeno: Spletne razstave

Izpostavljeno: Spletne razstave

Tolminski muzej, 25. marec 2020 ― Nekaj razstav, ki jih je ob različnih priložnostih pripravil Tolminski muzej, je na voljo tudi v digitalni obliki. Ogledate si jih lahko na spodnjih spletnih povezavah: SIMON GREGORČIČ IN SIMON RUTAR http://www.tol-muzej.si/vrsno/ ČLOVEK IN VOJNA / razstava ob stoletnici odprtja soške fronte http://www.tol-muzej.si/clovek&vojna/ SPOMINSKA CERKEV SVETEGA DUHA V JAVORCI - STO LET "BAZILIKE MIRU" http://www.tol-muzej.si/javorca/ ARHEOLOŠKI ...
Slika na steklo: nova pridobitev

Slika na steklo: nova pridobitev

SEM, 25. marec 2020 ― Breda Železnik, por. Svetlič, je bila rojena 25. avgusta 1927 v Zagorju ob Savi. Bila je mlajša hči Vide in Jožeta Železnika, rudarskega inženirja. Doma so imeli guvernanto, ki ju je s sestro učila vsega od osnov branja, matematike in inštrumenta pa do bontona pri mizi, posebno pomembnega takrat, ko so k družini prišli na obisk gostje. Prvi hud pretres v njenem življenju je bila 2. svetovna vojna. Družina je v trenutku izgubila vse, kar je posedovala in čez noč so iz ugledne družine postali izgnanci. Njeni mami Vidi, ki je bila ljubiteljica umetnosti in literature, ni ušel hčrkin dar za slikanje. V svojem krogu poznanstev, v katerem so bili tudi Josip Murn Aleksandrov, Maksim Gaspari in dr. Rajko Ložar, ravnatelj Etnografskega muzeja med letoma 1940 in 1945, je navezala stike, ki so vodili v sodelovanje med muzejem in mlado ustvarjalko. Tako je med počitnicami v obdobju, ko je živela na Ilirski ulici v Ljubljani, v času 2. svetovne vojne in še po njej zahajala v Etnografski muzej, kjer se je seznanila s tehniko slikanja na steklo. S svojo natančnostjo in ljubeznijo do slikanja je prispevala k ohranitvi te tehnike in s tem slovenske kulturne dediščine. Njeno zbirko 15 slik na steklo, ki vključuje njena dela skupaj s primerki iz 19. stoletja, sta se njeni hčerki Urša Curatolo in Veronika Možina namenili pokloniti Slovenskemu etnografskemu muzeju potem, ko je sama še v času njenega življenja privolila v to donacijo. Podatki o sliki: Za eno od slik iz donacije je dobila navdih pri freski, upobljeni na severni steni nad pevskim korom cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom (1504). Motiv freske, poimenovan kužna slika ali slika nadlog, kaže na stiske ljudi na začetku 16. stoletja (turški vdori, kobilice, bolezni, roparji, upanja v božje posredovanje). V središču motiva sta Kristus Trpin in Marija, ki s svojim palijem ščiti predstavnike tedanje družbe. Na Marijini levi strani je med predstavniki posvetne družbe prepoznaven cesar Maksimiljan I. Breda Želez
Lepóč

Lepóč

SEM, 25. marec 2020 ― Ste že slišali za lepóč, lopòč ali lopóčo? Nič nima opraviti z lepoto, mogoče le s čudovito naravo, ki jo obdaja … tako pravijo dolinicam v pašnih planinah, kjer se nabere voda, ko se spomladi staja sneg in kamor se voda steka po dežju. To močilo je napajališče za živino. Lepóče so bile v preteklosti zelo pomembne za oskrbo z vodo pri paši v planinah. Tako so imeli tudi na Sužidski planini na Kobariškem. Ima kdo fotografijo, kako ta lepóč izgleda danes? Več o paši v planinah je na ogled tule. Arheološke najdbe in zemljepisna imena pričajo, da so planine ustanavljali staroselci še pred prihodom Slovanov. Veliko planin je ob gornji gozdni meji, kar je posledica klimatskih razmer in dejstva, da je bilo potrebnega manj dela za krčenje gozda. Pašna sezona je zaradi povezave z vegetacijsko dobo omejena le na topli del leta. Planšarstvo je bilo vedno pomembna dopolnilna oblika živinoreje, o čemer pričajo že srednjeveški urbarji ter številne pravde za planine in pašo na njih. Omogočalo je, da so kmetije redile več živali in tudi proizvajale več mlečnih izdelkov. Tako je trajnost planin in pašništva postala sestavni del trajnosti udeleženih kmetij in njihove skupnosti vse do danes. Za razliko od obdelovalne zemlje, ki je točno določeno pripadala dani kmetiji, je bila »planina« skupna posest vaške srenje. Tako jo je kljub oddaljenosti lastnike in sovaščane med seboj in v odnosih do sosednjih srenj močno povezovala. Ponovni zagon je visokogorsko pašništvo doživelo po osamosvojitvi, ko so z vračanjem nacionalizirane zemlje znova zaživele agrarne oziroma pašne skupnosti. Najbolj so še žive na Tolminskem in Bovškem ter Bohinjskem, turistično najbolj znana pa je na Veliki planini.
Restavriranje ženskega slamnika

Restavriranje ženskega slamnika

SEM, 25. marec 2020 ― Slamnati del klobuka je bil popolnoma nepoškodovan, rdeča svilena trakova, ki ovijata klobuk, pa sta razpadala na koščke. Tako razpadajočo svilo bi bilo nemogoče utrditi drugače, kot da jo vstavimo v posebno zaščito in s tem preprečimo, da bi koščki svile odletavali s klobuka. Zaščito smo izdelali iz prosojno tankega svilenega krepelina, ga s tekstilnimi barvami pobarvali rdeče, ker je tako manj viden, in z njim ovili vsak trak posebej. Klobuk je razstavljen na stalni razstavi Med naravo in kulturo.
Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

SEM, 25. marec 2020 ― Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel smo v SEM počastili s pripravo razstave Kjer so čebele doma. Za razstavo smo konservirali-restavrirali predmete iz čebelarske zbirke, ki jo hrani kustodiat za kulturo gospodarskih načinov in prometa pod vodstvom kustodinje Barbare Sosič. Med predmeti v zbirki je pestra paleta panjev, ki so jih čebelarji uporabljali skozi čas. Najstarejši je preprost koritasti panj, izdelan iz izdolbenega prirezanega debla s satovnicami, narejenimi iz vej, in pokrit z lesenimi deščicami. Hranimo tudi košaste panje, spletene iz slame ali šibja, običajno prekrite s plastjo ilovice in kravjaka. Med sodobnejšimi so klasični kasetni panji ter figuralni, iz lesa rezbarjeni panji, narejeni po podobi ljudi ali živali. Glavni izziv so predstavljali panji iz neobdelanih naravnih sestavin (deblo, veje, ilovica). Po oceni stanja smo se odločili za utrjevanje osnovnih gradnikov z namenom, da bi ohranili predmet v njegovi izvirni obliki z vsebinskim in funkcionalnim sporočilom. Pri restavratorskih posegih pa smo se omejili na predmete, ki so zaradi propadanja izgubili osnovno obliko in s tem povezano sporočilno vrednost. S tem je bil dosežen naš cilj, da ohranimo muzejske predmete z minimalnim vplivom na njihov videz.
Včasih pa ne restavriramo!

Včasih pa ne restavriramo!

SEM, 25. marec 2020 ― Lahko se zgodi, da je poškodba predmeta zanimivejša od predmeta samega. Tudi umazanija je lahko zgovornejša od predmeta. V takem primeru ne posegamo v predmet oziroma le toliko, da ga zaščitimo pred propadom. Prvi primer so poročni čevlji, ki jim je odpadla pentljica in jo je lastnica zasilno prilepila nazaj z obližem, ker drugega pač ni imela pri roki. Drugi primer pa sta otroški kapi iz Idomenija, ki sta ostali v blatu, potem ko je leta 2016 skozenj šel val beguncev. Če bi jih očistili, bi bili to čisto navadni pleteni kapi. Tako pa sta zgovorni priči nekega časa in človeških usod. Podatki o fotografijah: Poročni čevlji so razstavljeni na letošnji osrednji razstavi Bosi. Obuti. Sezuti. Otroški kapi pa ste lahko videli na razstavi Afganistan – Slovenski pogledi.
Smrtnice

Smrtnice

SEM, 25. marec 2020 ― Svilene pletene moške kape s cofom, imenovane tudi smrtnice ali žlajfice, so pomenile za restavratorje poseben izziv. Ko se namreč na kapi naredi luknjica, zanka uide in gladka pletenina se kaj hitro razplete. Ta pojav dobro poznamo pri svilenih in najlonskih nogavicah. Za restavriranje »pobeglih zank« smo potrebovali zelo tanko kvačko z jezičkom, nešteto bucik, lupo ali zelo dobre oči in veliko mero potrpljenja! Ujeti je bilo namreč treba vsako končno zanko posebej, jo s kvačko poplesti z razpletenimi zankami, začasno pritrditi z buciko, da spet ne uide, in na koncu vse polovljene zanke zašiti skupaj v tehniki, ki spominja na pletenje. Ena od svilenih kap je razstavljena na stalni razstavi Med naravo in kulturo. Ana Motnikar, restavrirala Jožica Mandelj Novak
še novic