SEM, 6. april 2020 ― Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. Oglejte si bogastvo velikonočne nesnovne kulturne dediščine Slovenije, znanj, praks in veščin, ki so kot enote vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine : 1. Izdelovanje ljubenskih potic2. Izdelovanje cvetnonedeljskih butar3. Izdelovanje ljubljanskih butar4. Škofjeloški pasijon5. Belokranjske pisanice6. Izdelovanje prekmurskih remenk7. Peka velikonočnih oblatov8. Pritrkavanje9. Streljanje z možnarji10. Velikonočne igre s pirhi11. Vuzemski plesi in igre v Metliki     Preglejte zbirko člankov in predstavitev na temo velike noči     Oglejte si SEM zbirko velikonočnih voščilnic Vekoslava Kramariča     Velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke in družine   Filmografija: 1. Izdelovanje ljubljanskih butar / Making Ljubljana Palm Sunday bunches2. Izdelovanje belokranjskih pisanic / Making Bela krajina decorated Easter eggs3. Moj pusl je ta leus. Izdelovanje cvetnonedeljskih butar4. Velikonočne igre s pirhi5. Counajo me remenkaš: Etnografski film o izdelovalcu pisanic Hermanu Rajsarju6. Vuzemski plesi in igre v Metliki     Knjiga "TERRA SANCTA 1910", ki govori o največjem slovenskem romanju v Sveto deželo leta 1910 »Bilo je jeseni leta 1910, ko so domačini Jeruzalema v dolini pod mestom zagledali vijugasto kolono pojočih pešakov s plapolajočo bandero na čelu. Izjemen prizor bi za vedno izginil iz zgodovine, če se ne bi na repu kačaste procesije, ob robu ceste za trenutek ustavil romar s številko 50. mladenič iz Šmarce, Peter Naglič, je imel 27 let, ko je pod obzidjem Svetega mesta iz torbe vzel fotoaparat. Naredil je posnetek, nato še enega, za vsak primer. Posnetek za spomin, za domače in prijatelje, za rojake – in ne da bi vedel – posnetek za zgodovino!« Največje slovensko romanje v Sveto deželo, ki se ga je udeležilo 283 žensk in 258 moških, je osebno vodil ljubljanski knezoškof Ant