SEM, 29. december 2021 ― V branje ponujamo 31. letnik nove vrste Etnologa. Od leta 1926, ko je Etnolog izšel prvič in nekaj čas izhajal kot Slovenski etnograf, potem pa spet Etnolog, je to že 82. letnik. Izšel je v času, ko življenje ljudi tako v Sloveniji kot drugod po svetu še vedno pogojuje covid-19, kar se kaže tudi v nekaterih objavljenih člankih. V razdelku Raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času Dan Podjed in Rajko Muršič pišeta o spremembah etnografije raziskovalk in raziskovalcev načina življenja med pandemijo covida-19. Pridobljene izkušnje  vidita kot možnost za posodobitev, obogatitev in nadgradnjo etnografije s pomočjo digitalnih tehnologij. Mateja Habinc na osnovi raziskav študentov v času epidemije predstavlja izkušnje s telefonskimi in predvsem spletno posredovanimi videokonferenčnimi pogovori kot raziskovalnimi tehnikami dela in jih primerja s pogovori in terenskim delom v živo. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej se ukvarjata s povezovanjem hoje in raziskovanja. Med  drugim se sprašujeta o razmerju med hojo in opazovanjem z udeležbo, zanima ju uporabnost raziskovalne hoje in pisanja v etnologiji in antropologiji. Razdelek Razprave prinaša tri članke, povezane z muzeji. Nena Židov piše  o vplivu pandemije koronavirusa na delovanju muzejev po svetu in v Sloveniji. Mojca Ramšak  se posveča vonju, pri čemer jo zanima, kako se ga loteva antropologija, kako ga obravnavajo nekateri z dediščino povezani  dokumenti, in kako se dediščine vonja teoretično in praktično lotevajo  muzeji. Nadja Valentinčič Furlan na osnovi konkretnih primerov razmišlja o vlogi filmov in nekaterih novejših medijev na etnoloških razstavah, pri čemer ponuja tudi vpogled v postmoderni epistemološki prelom v vizualni antropologiji in muzeologiji. Barbara Ivančič Kutin obravnava preobrazbo tolminske frike, jedi iz krompirja in sira, iz v preteklosti  izrazito delovne jedi, v današnji simbol tolminskosti. Razdelek zaključuje članek Ivane Drakulić, ki raziskuje pomen igre in igrivosti med