SEM, 4. november 2022 ― V Nacionalnem etnoloskem muzeju v Leidnu na Nizozemskem pravkar poteka mednarodna konferenca Re | Creating Kinship in the Ethnographic Museum in Europe. Odvija se v sklopu projekta Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, v katerem sodeluje tudi SEM. Naša ekipa je del razprav o skrbi za planet in našo prihodnost, v katerih svoje razmisleke in izkušnje delijo raziskovalci, aktivisti, umetniki in muzealci. Med drugim se pogovarjamo o večvrstni družbi in skrbi za skupno prihodnost vseh bitij, ob tem pa odpiramo tudi vprašanje, kakšni naj bodo etnografski muzeji prihodnosti. Več o konferenci #TAKINGCAREProject Foto: Tina Palaić

SEM, 4. november 2022 ― Mesec je naokoli in iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo nova tri priporočila: Monografija Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka (Založba Vida, 2022), ki sta jo spisala Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, predstavlja novost v našem življenjskem prostoru. Govori o uporabi lesa in se izogiba običajnim marketinškim frazam kot so 'zeleni prehod', 'trajnostni razvoj' in 'sonaravno bivanje'. Avtorja sta se iz tujine vrnila v rodne kraje in na odročnem predelu Krasa kupila propadajočo hišo, ki sta se jo odločila sama prenoviti in zaživeti v pristnem stiku z naravo. Kako hišo obnoviti je bila lahka odločitev, saj sta posegla po starih metodah in tradiciji, ki je v teh krajih še vedno živa. Kot samouka sta se učila iz na novo pridobljenih izkušenj ter z nasveti lokalnih tesarjev in mizarjev. Nasveti o oživljanju starih znanj o lesu so prinesli toliko novega, da sta spisala vodnik o gradnji z lesom, kot ga v naših krajih še ni bilo. Ne le vodnik, temveč ponujata tudi delavnice o delu z lesom, kjer naprej predajata svoje znanje in izkušnje. Kot pravita sama: »Les je minljiv material. Gledati, kako skozi leta spreminja svojo surovo podobo in dobiva patino starosti, je kot branje poezije. Z vsakim stihom je pesem krajša, a ima močnejši učinek.« Plastika je dandanes povsod. Od zobnih ščetk do telefonov, majic do računalnikov. To je material današnjega časa. Težko si je zamišljati svet brez njega. Po uporabnosti, vseprisotnosti ali pač onesnaženju okolja. A hkrati se plastika veliko uporablja tudi v sodobnih umetniških praksah. A ko se umetniški objekti iz plastike znajdejo v muzejih, galerija in privatnih zbirkah velikokrat že po nekaj letih začnejo propadati. Zato je njihova konzervacija več kot nujna. Temu služi tudi monografija Conservation of plastics: materials science, degradation and preservation (Routledge, 2016), ki govori prav o omenjenih nujnih posegih. Avtorica Yvonne Shashoua ponudi mnoge pomembne informacije