SEM, 6. december 2022 ― Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo poziv fizičnim, pravnim ali osebam javnega prava za predlaganje kandidata za podelitev nagrade zlata čebela 2023. Podeljuje jo Republika Slovenija kot najvišjo državno nagrado za prispevek k ohranjanju ter varovanju čebel in drugih opraševalcev. Poziv je odprt od 1. decembra 2022 do 1. marca 2023, nanj pa pričakujejo odziv tako iz Slovenije kot tujine. Tema letošnjega razpisa so raziskave o čebelah in drugih opraševalcih. S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k nadgradnji dosežkov projektov na področju raziskav o čebelah in drugih opraševalcih ter dvignili njihovo prepoznavnost in okrepili ozaveščanje o dolgoročnem pomenu, ki ga imajo. Prejemnika nagrade bo izbral Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela, nagrajencu pa bo kipec izročila predsednica Republike Slovenije, praviloma na svetovni dan čebel 20. maja 2023 v Sloveniji. Republika Slovenija s podeljevanjem nagrade Zlata čebela promovira svetovni dan čebel ter si obeta prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Poziv in dokumenti za predlaganje kandidata za nagrado zlata čebela 2023  

SEM, 6. december 2022 ― V SEM smo postavili smrekice, ki naznanjajo praznične decembrske dni - s posebej za to priložnost oblikovanimi okraski pa tudi praznično leto 2023, ko SEM praznuje 100 let! Božično drevo, z okraski in svečami okrašena smrečica ali jelka, se je proti koncu 19. stoletja uveljavilo v katoliških deželah v Evropi. Velja za protestantsko šego z indoevropejskimi koreninami. Na Slovenskem sta poznani dve obliki. Sprva je bilo to zimzeleno drevo brez okrasja in lučk, postavljeno pred hišo, ob vodnjak, studenec ali na gnojišče. Razširjena je bila tudi viseča smrečica ali betlehem v bogkovem kotu v hiši. V 20. stoletju se je po nemškem vzoru uveljavilo okrašeno in s svečkami razsvetljeno božično drevo v hišah in stanovanjih - sprva v mestih, v 2. pol. 20. stoletja pa še na podeželju. V socialističnem času se je ustalilo poimenovanje novoletna jelka. #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju

SEM, 5. december 2022 ― Obišče in obdaruje jih na predvečer svojega godu 6. decembra. Otroci mu nekaj dni prej pišejo pisemca z željami o darilih.  Ne da bi ga videli, jih  Miklavž lahko obišče ponoči in darila pusti v krožnikih, peharjih,  nogavicah, čevljih ipd., ki so jih zvečer nastavili otroci. Kot kostumiran lik se pojavlja  na  obhodih po hišah in raznih prireditvah.  Ima dolgo belo brado, oblečen je v škofovska oblačila in bele rokavice, na glavi ima škofovsko mitro, v roki pa škofovsko palico. Največkrat ga spremljajo angeli, ki nosijo darila za otroke, in hudiči oziroma parklji grozljivega videza, ki povzročajo hrup in ponekod mladino, zlasti dekleta, švrkajo s šibami in mažejo s sajami. Del spremstva so lahko tudi sv. Anton Puščavnik v meniški kuti in z zvončkom, pisar s knjigo in še nekateri drugi liki. Obhodi Miklavža s spremstvom po hišah z obdarovanjem otrok  so razširjeni predvsem na podeželju in v manjših krajih, Miklavž s spremstvom pa obišče in obdaruje otroke tudi na raznih prireditvah in miklavževanjih, ki jih največkrat organizirajo župnije in lokalne skupnosti. V nekaterih večjih mestih organizirajo ulične Miklavževe sprevode in sejme kot začetek veselega decembra. V novejšem času se Miklavž pojavlja tudi v nakupovalnih centrih, ponekod organizirajo dobrodelne Miklavževe koncerte. #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju