SEM, 8. februar 2023 ― Bilo je pestro, družabno, polno pozitivnih vtisov. Zjutraj smo pričeli s kamišibaj predstavami - poezijo dr. Franceta Prešerna, nadaljevali s prebiranjem Prešernove poezije na odprtem mikrofonu. Ob 12h smo odprli novo priložnostno pustno razstavo Vrbišće šjme, ki so jo bučno pospremili tudi pustni liki, ki so prišli iz Vrbice, obiskovalci pa so se lahko posladkali s krofi, ki jih je doniral Žito d.d.. Ob 15h smo ustvarjali pustne šeme in konje na ustvarjalni delavnici Malega mojstra. Vmes pa se veliko družili z vami po vseh nadstropjih SEM, na mnogih aktualnih razstavah. Hvala, da ste z nami preživeli slovenski kulturni praznik! Podrobno foto poročilo z odprtja pustne razstave sledi ...

SEM, 2. februar 2023 ― Svečnica se obeležuje 2. februarja, z njo se zaključi božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi. Ponekod so  še nekaj časa po 2. sv. vojni božično-novoletno koledovanje sklenili svečniški koledniki, ki so peli svečnico. Svečnica je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor časa naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice - prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje. Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan  po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem ipd. Svečnica se praznuje od 7. stoletja. V ljudskem izročilu najdemo veliko vremenskih pregovorov, povezanih s svečnico ... Na svečnico pade prva iskra v zemljo. Svečnica jasna — obeta čebelam hasna. Topla svečnica sneg in mraz prinese, mrzla pa oba odžene. (Ivan Šašelj: Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah)

SEM, 2. februar 2023 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Občutki mest: Antropologija, umetnost, čutne transformacije (Založba Univerze v Ljubljani, 2022), ki so ga uredili Rajko Muršič, Blaž Bajič in Sandi Abram, vnaša v naš kulturni prostor novost, ki je do danes še nismo zasledili. Gre za multidisciplinaren projekt, kjer se mešajo znanstvena besedila s področij kulturne antropologije, kulturne zgodovine, kulturologije, etnologije, etnomuzikologije, umetnosti in raznih posthumanističnih filozofij. Osrednje tema zbornika je interdisciplinarna interpretacija čutnih zaznav (vseh petih človeških čutil) urbanih okolij, ki nas obkrožajo in s katerimi smo spojeni na mnogo načinov. Vprašanja so raznotera. Kdo in na kakšni osnovi odloča, kaj bomo lahko zaznavali v mestu? Komu so mesta namenjana? Kako se mesta preobražajo in vplivajo na posameznika? Pri tem je vpliv gentrifikacije osrednjega pomena. Poglavitni cilj zbornika pa je tudi z različnimi, ne le znanstvenimi, temveč tudi umetniškimi pogledi osvetliti razvoj čutnih urbanih odnosov v obdobju od konca druge svetovne vojne do danes. Omeniti pa je potrebno še to, da je zbornik nastal v okviru mednarodne raziskave SENSOTRA – čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Zbornik The Qualities of Time: Anthropological Approaches (Routledge, 2020), ki sta ga uredila Wendy James in David Mills, govori o času. A ne o običajnem času, temveč o času, kot si ga zamišljajo zgodovinarji, arheologi in antropologi. Odmakne se od časa kot čiste kulturne reprezentacije, celo od vsakodnevnih praks, ter pristopi k pomembnosti antropoloških zanimanj za zgodovino v socialnem in celo političnem smislu. Zareže v različne kraje na tem planetu (Južna Amerika, Afrika, Kitajska idr.) ter ponudi nova razmišljanja o vzorcih našega razumevanja in doživljanja časa. Avtorji z zanimanjem pristopijo k interpretaciji daljne zgodovine in se poglobijo v č