SEM, 1. marec 2023 ― 15. Kulturni bazar prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Programu Kulturnega bazarja se že tradicionalno priključuje tudi Slovenski etnografski muzej. 31. marec 2023 Na voljo bo skoraj petdeset dogodkov, osrednja tema Kulturnega bazarja 2023 pa je Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. IZPOSTAVLJAMO Lokacija: Cankarjev dom Tematski sklop Ustvarjalnost za trajnostni razvoj 12.00–13.30 Tradicija, trajnost, ustvarjalnost – kako prenesti izkušnje preteklosti zanamcem, okrogla miza na kateri med drugimi sodeluje tudi Barbara Sosič, kustosinja SEM Trajnostni razvoj, besedna zveza, ki nas spremlja in nagovarja zadnja desetletja. Ali delujemo trajnostno, ker recikliramo, ali pomislimo na podnebne spremembe, ki jih doživljamo ob pretopli zimi ali sušnem poletju? Je to dovolj? Z okroglo mizo želimo vsi, od snovalcev, ustvarjalcev, varuhov dediščine, šolnikov opozoriti na globlji pomen trajnostnega razvoja. Tradicionalna znanja, spretnosti, izročilo, zgodbe lahko z vključevanjem v proces izobraževanja predstavimo skozi umetnost ter spodbudimo k spremembam v odnosu do preteklosti in do narave. Pomembno je vključevati in aktivirati različne družbene skupine, spoznavati dragoceno znanje, poklice in projekte, ki delajo naše življenje trajnostno. Z mislijo, da lahko vsak med nami nekaj spremeni in da le skupaj, povezani, lahko storimo prepotrebne korake. Gostje bodo govorili o priložnostih, ki jih dajejo dediščina, umetnost in poklicna usmerjenost, vas spodbudili k razmišljanju ter vam podali iztočnice, kako prenesti določeno znanje zanamcem. Sodelujejo: Špela Spanžel, Ministrstvo za kulturo; Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo; Barbara Sosič, Slovenski etnografski muzej; Majda Stopar, Center RS za poklicno izobraževanje; dr. Matija Črešnar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; Nina Peče Grilc, Zavod Škrateljc. Dogodek povezuje: Jana Jeglič. Lokacija: Cankarjev dom Tematski sklop Ustvarjalnost za trajnostni razvoj 14.00–14.45 Belo zlato: zgodbe o b

SEM, 28. februar 2023 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Izjemno zanimiva je knjiga Nezadržna moč pravljic: Kulturna in družboslovna zgodovina žanra (Pedagoška fakulteta, 2022), ki jo je spisal Jack Zipes. To je avtorjev opus magnum, vrhunec več kot tridesetletnih raziskovanj in njegova doslej najobsežnejša obravnava pravljic. Ukvarja se z njenimi folklornimi, literarnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki. Pravljica namreč komunicira tako z laiki, poljubnimi bralci kot s strokovnjaki. Je sestavni del naših življenj. Pravljice namreč berejo vsi družbeni sloji po svetu, tvori njihov mitološki čut. A še vedno težko razumemo, kako je nastala, se razvijala in širila. Težko razumemo njen močan vpliv na realnost tega sveta. Zakaj se toliko ljudi ne more upreti njeni zapeljivosti? Avtor na podlagi kognitivne znanosti, evolucijske teorije, antropologije, psihologije, literarne teorije in drugih področij predstavi argumente o tem, kako so pravljice nastale v starodavnih kulturah v obliki pripovedi, kako so se razvijale z razvojem tiska in v današnjem času prešle v vse mogoče medije. Ena najoriginalnejših in najzanimivejših filozofskih knjig sodobne dobe je nastala izpod peresa Michela Serresa – Pet čutov: Filozofija mešanih teles (Studia Humanitatis, 2021). Francoskega filozofa (v našem prostoru še ne dovolj uveljavljenega), ki se je v svoji bogati karieri loteval številnih tem in bil plodovit pisec, ki ga je bilo težko dohajati. Tem, ki so še kako močno vplivale na literarno in kulturno teorijo zadnjih tridesetih let – telo, jezik, komunikacija, ekologija, identiteta, prostor in tehnologija. Serres vsekakor ne spada v klasične akademske kroge. Prej bi lahko rekli, da se je iz njih izločil. Piše namreč knjige, ki izstopajo iz ustaljenih okvirov akademskih piscev in jih celo napadajo. Pričujoča knjiga ni nobena izjema, saj npr. sploh ne uporablja opomb ali diskutira z drugimi filozofi. Spisana je v nekakšni mitološki maniri – lir