Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 2021 je v Sežani umrla Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka. Rodila se je 5. februarja 1926 v Sežani. V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog. Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.

Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Licejski študij je končal v Ljubljani in v letih 1848-1849 tu poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od leta 1861 je bil pomožni uradnik v Mokronogu in Kočevju, leta1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu. Med leti 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 dalje pa v Litiji. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem (Lipi, Rojakom, 1849), pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir i Kosara, Slovenska bčela, 1851). Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu (1851), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem. Leta 1865 se je kritično odzval na izid pesniške zbirke Simona Jenka in bil jezikovni mentor Josipa Vošnjaka. 

Kamra.si, 18. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. januarja 1937 se je v Planini pri Postojni rodil Dušan Tršar, slovenski kipar Leta 1953 je končal šolanje pri kovaškem mojstru Bertonclju na umetni kovaški šoli v Kropi. Diplomiral je leta 1963 na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančiščku Smerduju. Leta 1966 je končal kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu. Deset let je poučeval likovno vzgojo v Pionirskem domu v Ljubljani. S štipendijo Prešernovega sklada je leta 1970 študiral v Italiji, leta 1975 pa s štipendijo sklada Moše Pijade v Franciji. Študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih na Poljskem, Madžarskem, v Severni Afriki in ZDA. V sedemdesetih letih je bil član skupine neokonstruktivistov – oblikoval je objekte v kovini (železo) in pleksi steklu (fluorescenčno pleksi steklo v kombinaciji z neonom). Od leta 1979 do upokojitve 2006 je predaval kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih 1989 in 1991 je bil dekan akademije. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim leta 1973 na razstavi sodobne jugoslovanske umetnosti v Coventryju ter leta 1974 na Mediteranskem bienalu. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova javna dela najdemo v Ljubljani, Celju, Kranju, Murski Soboti in drugod. O njem je bil leta 2006 v režiji Ane Nuše Dragan posnet portretni film.  Priporočamo tudi:  - https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/forma-viva-ravne-1964-2047.html - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728394/

Kamra.si, 15. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1932 se je v Ljubljani rodil Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog. Umrl je 24. avgusta 2013 v Ljubljani. Na ljubljanski klasični gimnaziji je maturiral leta 1950 in nato leta 1954 diplomiral na področju geološke paleontologije v okviru nekdanje Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani. Sprva je bil zaposlen na Inštitutu za paleontologijo ZRC SAZU, med letoma 1955 in 1962 kot asistent. V letih 1957 in 1961 je prejel enomesečno štipendijo dunajske univerze za raziskovalno delo na Dunaju. Leta 1962 je doktoriral z na temo Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v jugozahodni Sloveniji s posebnim ozirom na numulite in asiline. V letih 1963, 1964 in 1965 je bil štipendist nemške ustanove Alexander von Humboldt Stiftung v Münchnu. Med letoma 1962 in 1966 je deloval kot znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 kot višji znanstveni sodelavec SAZU. Od leta 1969 je predaval na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT), tega leta je bil štiri mesece član raziskovalnega projekta v Alžiriji v okviru ekipe Geološkega zavoda Ljubljana. Med letoma 1971 in 1975 je bil urednik poljudnoznanstvenih knjižnih izdaj pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Leta 1975 je bil na nekdanji VTO montanistika (FNT) izvoljen v naziv izredni profesor, leta 1981 pa redni profesor. O različnih vsebinah s področja geologije je predaval študentom visokošolskih programov geodezije in biologije v okviru FNT, danes Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter številnim študijskim programom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na Biotehniški fakulteti, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter podiplomskim študentom na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1987 in 1990 je bil prodekan, od 1993 do 1995 pa dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše raziskovalne dosežke sodi obravnava paleogenske fosilne skupine numulitin. Rajko Pa

Kamra.si, 15. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1885 se je v Gornjem Logatcu rodila Marija Maister, narodno zavedna Slovenka in humanitarka. Umrla je 19. septembra 1938 v Mariboru. Marija Maister, rojena Sterger, je že zelo mlada ostala sama z očetom Stankom. Mama je namreč med drugim porodom skupaj z otrokom umrla. Oče je bil po poklicu zdravnik in od leta 1894 sta živela v Ljubljani. Ker je na Reki končala meščansko šolo, se je v Ljubljani lahko vpisala na tedaj najvišjo izobraževalno ustanovo za dekleta, Višjo dekliško šolo. Njeno ime je širši javnosti prvič postalo znano leta 1904, ko je Rudolf Maister objavil pesniško zbirko Poezije, v kateri so pesmi v prvem delu posvečene njej. Naslednje leto sta se, takrat še nadporočnik, danes pa znan kot general, Rudolf Maister in Marija poročila. Istega leta je rodila prvega sina Hrvoja, kasneje še sina Boruta. Zaradi moževe vojaške službe so se veliko selili. Živeli so v Celju, Celovcu, nekaj časa celo v Galiciji. Po Maistrovi osvoboditvi Maribora so se v tem mestu tudi ustalili. Marija se kljub znanemu soprogu sama ni prav rada izpostavljala. Je pa izkoristila ugled znanega priimka in delovala v dobro sočloveka. Bila je narodna dama, kot so takrat imenovali soproge vplivnih moških, ki so bile dejavne v narodnih in humanitarnih društvih. Tako je leta 1918 ustanovila Mariborsko slovensko žensko društvo, ki mu je tudi predsedovala. Cilj društva je bil povezovanje napredno mislečih žena iz vseh vetrov z namenom izboljšati situacijo na socialnem, kulturnem in narodnoobrambnem področju.Z razvitim občutkom za sočloveka so nudile pomoč ranjenim vojakom, organizirale letovanja za otroke in zagotavljale službe samohranilkam. Nudile so materialno pomoč tistim, ki so to potrebovali in finančno podpirale obmejne šole ter študentke. Ena izmed štipendistk je bila tudi kasnejša narodna herojinja Slava Klavora. Spodbujale so zbiranje kulturne dediščine in organizirale najrazličnejša predavanja. Glasno so se zavzemale za pridobitev