Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

SEM, 13. december 2018 ― Žalna seja v spomin na dr. Borisa Kuharja bo v četrtek, 20. decembra 2018 ob 11. uri v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2, v Ljubljani (upravna muzejska hiša). Vabimo vas, da skupaj počastimo spomin nanj. Umrl je etnolog in novinar dr. Boris Kuhar, ki je kar petindvajset let vodil Slovenski etnografski muzej. Raziskoval je letne šege in razkroj kmečke kulture na slovenskem podeželju, po upokojitvi pa se je posvetil kulinariki. Leta 1964 je ustanovil oddelek za neevropske kulture v dvorcu Goričane pri Medvodah. V muzejsko delo je uvedel filmsko kamero, s katero je dokumentiral pustovanja, tradicionalne obrti in kmečka opravila, poleg tega pa je na potovanjih v Afriko posnel osemnajst potopisnih oddaj. Filme je vključil na razstave, da je razstavljene predmete lahko prikazal v življenju ljudi, ki so jih izdelali in uporabljali, v Goričanah pa je z njimi dopolnjeval program. Obenem je skrbel, da je televizija redno poročala o razstavah, zato so bili v njegovem obdobju slovenska in druge kulture, etnologija in muzeji močno prisotni v zavesti Slovencev. Boris Kuhar se je rodil leta 1929 v Mariboru in mladost preživel v Ločah pri Poljčanah blizu Slovenskih Konjic. Po koncu druge svetovne vojne je ob delu končal šolanje za novinarja ter med leti 1946 in 1956 pisal in fotografiral za časopis Slovenski poročevalec. Poleg klasičnih tem povojnega socialističnega obdobja je pod psevdonimom objavil tudi serijo člankov o nočnem življenju v Ljubljani, ki so zbudili celo zanimanje policije. Ob delu je končal dva letnika diplomatsko-novinarske akademije v Beogradu, ko pa so jo zaradi zapletov z informbirojem ukinili, se je prepisal na Oddelek za etnologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral z nalogo o prekmurski pustni šegi borovo gostüvanje. Po zaključku služenja obvezne vojaščine so ga leta 1957 sprejeli v službo na nastajajoči Radioteleviziji Ljubljana, kjer je kot urednik, scenarist, režiser in občasno tudi kot snemalec sodelov
Kaj smo izvedeli na muzejsko-glasbenem večeru …

Kaj smo izvedeli na muzejsko-glasbenem večeru …

Muzeji radovljiške občine, 11. december 2018 ― V soboto, 8. decembra 2018, se je v Dvorani Glasbene šole Radovljica odvijal prav poseben muzejsko-glasbeni večer Mestnega muzeja Radovljica, kjer smo poleg predavatelja muzikologa dr. Marka Motnika na odru slišali sopranistko Francko Šenk, ki je ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarića odpela Linhartova samospeva in deli Franza Schuberta iz repertoarja Sophie… ... več o tem

Odprtje razstave del Miha Perčiča

Gorenjski muzej, 11. december 2018 ― Vljudno vabljeni na ogled razstave del akademskega slikarja Miha Perčiča, ki smo jo odprli v torek, 18. decembra 2018, ob 18. uri v Kleti Mestne hiše. Razstava bo na ogled do konca februarja 2019. Iz strokovnega teksta ddr. Damirja Globočnika: ... Read More
Zahvala donatorjem SEM

Zahvala donatorjem SEM

SEM, 10. december 2018 ― Slovenski etnografski muzej se v letu 2018 ponaša z osmimi novimi donacijami, ki smo jih prejeli od posameznikov in podjetij. Direktorica SEM, dr. Tanja Roženbergar, je v družbi kustosov SEM donatorjem izročila zahvale na tradicionalnem prednovoletnem srečanju SEM. Donatorske listine so prejeli: Družina Petelin za donacijo zbirke predmetov slovenske ribiške družine Caharija iz Nabrežine pri Trstu, Franjo Čretnik za donacijo peska iz Afganistana, Mira Dobovišek za donacijo cize za vožnjo na trg, Peter Amalietti za donacijo afganistanskega glasbila dambura, Čolnarsko združenje Pletna Bled za donacijo pletne, Kim Badawi za donacijo zbirke 13 avtorskih poslikanih panjskih končnic, Radojka Verčko za donacijo predmetov Saturnus in Pivovarna Laško Union za donacijo predmetov Pivovarne Laško Union. Vsem donatorjem se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Škatla za bombone Šumi

Škatla za bombone Šumi

Fototeka MNZS, 10. december 2018 ― Obiskovalcem stalne in občasnih razstav našega Muzeja pozornost in kanček nostalgije pogosto vzbujajo zlasti predmeti masovne proizvodnje, ki so tako ali drugače prisotni še danes. Med njimi je gotovo škatla s prikupnim motivom deklice, ki sega po bonbonih v vrečki, obkroženi z drugimi sladkimi dobrotami. Hkrati je to predmet, ki združuje na videz nezdružljivo: bonbone Šumi, avtomobilske žaromete in nagrado kresnik. Podatek, da gre...

Živeti z vodo - južni rob Ljubljane

MAO, 9. december 2018 ― Si lahko, namesto da bi se vode bali, predstavljamo prihodnost, v kateri bi gradili sisteme, ki so tako fleksibilni kot spremenljive ravni vode? Bi lahko, namesto da bi se ščitili pred okoljskimi nevarnostmi, razvili pametnejša in bolj inkluzivna okolja ljudi in narave?
še novic