Otepanje v Bohinju

Otepanje v Bohinju

SEM, 30. december 2020 ― Letos, ko naš vsakdanjik in praznik kroji pojav koronavirusa, se marsikaj spreminja in prilagaja trenutnim razmeram. Zagotovo bodo morale svoje aktivnosti prilagoditi tudi fantovske skupine iz Bohinja, ki so pretekla leta po vaseh Zgornje Bohinjske doline pred iztekom starega in prihodom novega leta izvajale šego otepanja. Pri tej šegi fantje povezani v fantovske skupnosti zamaskirani kot koledniki imenovani otepovci ali šeme, obiščejo vse hiše v petih vaseh Zgornje Bohinjske doline (Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Bohinjska Češnjica, Jereka), domačinom voščijo srečno novo leto in v zameno sprejemajo darove (klobase, jajca, pijačo, denar). V Stari Fužini in Studorju otepovci domačine obiščejo na praznik sv. Štefana (26 decembra), v Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Jereki pa na silvestrovo (31. decembra). Njihove priprave na vsakoletno šego se pričnejo kak mesec pred otepanjem, ko se fantje zberejo, si razdelijo vloge, določijo vodjo in uredijo kostume. Na dan otepanja se zamaskirajo (ponekod se še vedno preoblečejo v kožuhovinaste oprave in si nadenejo naličja iz kožuhovine in platna) in odidejo do hiš v vaseh po ustaljenem vrstnem redu, da domačini vedo kdaj jih pričakovati. Še vedno velja, da otepovci k hiši prinašajo srečo, če pa kje domačinov ni doma ali jim ne odprejo vrat, jim ponekod na hišna vrata ali pročelje hiše narišejo klobaso. Skupino kolednikov spremlja harmonikaš, njihovi obhodi pa trajajo do poznih večernih ur. Po končanju si fantje darove med seboj razdelijo ali pa koledovanje končajo s skupno pogostitvijo. Enoto Otepanje v Bohinju je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo konec leta 2012. Kako je otepanje v vaseh Srednja vas in Bohinjska Češnjica potekalo v letu 2015 si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.

Pravljični šepet gora – Najdražji zaklad

Planinski muzej, 30. december 2020 ― 🎅Pa smo v novem letu. Naj vam s Planinkom voščiva: 🎄 Vse naj, naj naj, pazite nase in bodite kar se da radovedni, preberite kakšno dobro knjigo in postanite načitani, pa ne pozabite, da se sreča skriva v vsakodnevnih drobnih stvareh.  Privoščite si veselje in naj bo vsak dan najboljši.  Pa ne pozabite, da ste sebi [...]

Voščilo

Gornjesavski muzej, 29. december 2020 ― Iz Gornjesavskega muzeja Jesenice se z novoletno poslanico v.d. direktorice Irene Lačen Benedičič poslavljamo od letošnjega leta. Tudi v letu 2021 ostanimo zdravi in povezani. Vaši muzealci https://www.youtube.com/watch?v=NFfVHCPDsXA&feature=youtu.be    

Srečno 2021!

Planinski muzej, 29. december 2020 ― Iz Gornjesavskega muzeja Jesenice se z novoletno poslanico v.d. direktorice Irene Lačen Benedičič poslavljamo od letošnjega leta. Tudi v letu 2021 ostanimo zdravi in povezani. Vaši muzealci

Ob 100-letnici rojstva dr. Emilijana Cevca (1920-2006)

Medobčinski muzej Kamnik, 29. december 2020 ― Letos je minilo sto let od rojstva velika slovenskega umetnostnega zgodovinarja, doktorja zgodovine in teorije umetnosti, častnega meščana Kamnika Emilijana Cevca. Emilijan Cevc se je rodil 5. septembra 1920 v trgovski družini v Kamniku prav v hiši, kjer je danes Galerija Miha Maleš. Po maturi 1940 se je vpisal na oddelek za umetnostno zgodovino na […] The post Ob 100-letnici rojstva dr. Emilijana Cevca (1920-2006) appeared first on MM:K.

ARPAD ŠALAMON (1930-2020)

Galerija-Muzej Lendava, 28. december 2020 ― “Kdor ustvarja, dvakrat živi…” Zapustil nas je likovni umetnik in učitelj Arpad Šalamon, po rodu iz Vojvodine, kasneje Lendavčan in meščan Slovenskih Konjic, mojster ex librisa. Letos, ob praznovanju 90. rojstnega dne so mu pripravili retrospektivno razstavo v Velenju, Slovenskih … Preberite več →

Kamniški umetniki

Medobčinski muzej Kamnik, 28. december 2020 ― Na stalni razstavi v Galeriji Mihe Maleša je predstavljena likovna ustvarjalnost kamniških in s Kamnikom povezanih umetnikov 19. in 20. stoletja na področju kiparstva, slikarstva, grafike ipd. Z deli so predstavljeni naslednji umetniki: Jakob Savinšek (1922–1961), Ivan Vavpotič (1877–1943), Dušan Lipovec (1952–2005), Dušan Sterle (1948), Alojz Berlec (1949), Tomaž Perko (1947), Polde Mihelič (1923–2007), Aladin […] The post Kamniški umetniki appeared first on MM:K.
Sveta noč

Sveta noč

Planinski muzej, 24. december 2020 ― Pred več kot 200 leti, na predbožični večer leta 1818, sta v vasici Oberndorf pri Salzburgu duhovnik Joseph Mohr in organist Franz Xaver Gruber prvič povezala melodijo in besedilo v pesem, ki je postala priljubljena po vsem svetu. Nastala je božična pesem Sveta Noč! Blažena Noč. Pesem je v slovenski jezik prevedel prav dovški [...]
Objava petih vicev štiriinpetdesetega izbora

Objava petih vicev štiriinpetdesetega izbora

SEM, 24. december 2020 ― Uredniški odbor je izbral štiriinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ustavi policaj občana. Vaše os. podatke. Vam jih ne zaupam, varovanje os. podatkov. Potem greste z menoj. Ne smem. Prepoved gibanja z osebo iz drugega gospodinjstva. Who would've thought one day we'd be smoking weed at a family gathering, but the illegal part would be the family gathering. (Prevod: Kdo bi si mislil, da bomo nekega dne na družinskem srečanju kadili travo, ilegalni del pa bo družinsko srečanje.) I still don't know what I'm wearing to the living room for Christmas Day... I might not go. (Prevod: Še vedno ne vem, kaj bom oblekla za v dnevno sobo na božič... Mogoče pa sploh ne bom šla.) Dobar dan, molila bih propusnicu za odlazak u drugu županiju. -Razlog? -Odlazak ljubavniku. -Ostanite doma, doći će vam volonter. (Prevod: Dober dan, prosila bi prepustnico za odhod v drugo občino. -Razlog? -Odhod k ljubimcu. -Ostanite doma, k vam bo prišel prostovoljec.) I’d make a COVID joke. But it would be tasteless. (Prevod: Povedal bi COVID vic. Ampak bi bil neokusen.) Seznam vseh izbranih vicev  
Izšla je nova številka Etnologa

Izšla je nova številka Etnologa

SEM, 24. december 2020 ― Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (30/2020), katerega nosilna tema je prosti čas. Letošnji Etnolog je sicer nastajal v nekoliko nenavadnem času, a smo ga kljub vsemu uspeli realizirati. Na sestanku uredniškega odbora decembra 2019 smo se dogovorili, da bo letošnja osrednja tema znanstvenih člankov prosti čas. K sodelovanju se je prijavilo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki pa jih je v marcu pri dokončanju člankov zmotila razglasitev epidemije oz. pandemije zaradi novega koronavirusa. Tako kot na druga področja našega življenja je virus posegel tudi na nastajanje člankov. Nekateri avtorji so zaradi oteženega ali celo onemogočenega dela na terenu pisanje opustili, zamenjali temo ali skušali želene podatke od sogovornikov dobiti s pomočjo posredne komunikacije. Zaradi naštetih razlogov v tematskem sklopu Prosti čas objavljamo le dva članka, nekaj pa jih, v upanju na boljše razmere za srečevanja s sogovorniki, prestavljamo v naslednje leto. Barbara Turk Niskač na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, Ana Vrtovec Beno pa nam poda pogled na sodelovanje pri ljubiteljskem gledališču kot  načinu preživljanja prostega časa. Tematsko raznolik je razdelek Razprave. Nena Židov piše o izzivih, ki jih muzejem pri njihovem delu prinaša Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. S pravicami do dediščine se na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanja tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča ukvarja Jasna Fakin Bajec. Veronika Zavratnik, Nina Hlebec in Emilija Stojmenova Duh pišejo o pomembnosti večdisciplinarnega pristopa kot bistvenega dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja, kar se kaže tudi na primeru evropskega projekta Pametne vasi. Miha Kozorog razmišlja o zanj vprašljivem obstoju prikrite skupnost »starovercev«  v Posočju, o katerih piše Medvešček kot o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah. Monika Škrlj r

Voščilo

Gorenjski muzej, 24. december 2020 ― V dneh, ko se poslavljamo od starega leta, ki je bilo zelo drugačno in ko z negotovostjo vstopamo v novo leto, vam želimo, da bi vas navdajala optimizem  in v upanje, da nam leto 2021 prinese zadovoljstvo in osebno izpolnjenostjo. ... Read More

VOŠČILO 2021

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 24. december 2020 ― Več kot tisočletje zgodovine, vtkane v mogočne zidove Ptujskega gradu, nas opominja, da slabi časi slej ko prej minejo. Naj se to zgodi v letu 2021! Srečno in vse dobro vam želimo zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. ———————————————————————————————- Over a millennium of history woven into the mighty walls of the Ptuj Castle is […]
še novic