SEM, 24. september 2021 ― Potujoča razstava od 23. septembra 2021 gostuje v Muzeju Severne Makedonije v Skopju. Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za zunanje zadeve RS leta 2018 pripravil potujočo panojsko razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije. Razstava trenutno gostuje Muzeju Severne Makedonije  v Skopju. Na razstavi je s pomočjo fotografij in kratkih opisov predstavljeno bogastvo nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Na 24 panojih so predstavljene enote, ki so bile do konca leta 2017 vpisane v nacionalni register, razglašene za nesnovno dediščino državnega pomena in vpisane na Unescov Reprezentativni seznam. Dodan je še pano o  20. maju – svetovnem dnevu čebel, ki so ga na pobudo Slovenije razglasili Združeni narodi. Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki naj bi prispevala k boljšemu varovanju nesnovne kulturne dediščine, njenemu spoštovanju, dvigu zavedanja o njeni pomembnosti in zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Slovenija je Konvencijo ratificirala  leta 2008, ko je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je bilo do konca leta 2017 vpisanih 61 enot, od katerih so bile nekatere razglašene za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 kot prvi  element iz Slovenije vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, leta 2017 pa so se mu pridružili še Obhodi kurentov. V zadnji treh letih je razstava gostovala v Moskvi, Prištini, Podgorici, Münchnu, Washingtonu, Teheranu, Sarajevu, Sofiji, Braziliji in še kje.   Avtorici razstave sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustodinji v Slovenskem etnografskem muzeju.  

SEM, 24. september 2021 ― Uredniški odbor je izbral triinsedemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Imam PCT potrdilo. Lahko peljem vaš avto na pumpo. Cena 0,50€ od litra. Ej iz prve roke. Tip cepljen – magneten, šu mim Dinosa na Jesenicah ... pizdarija. Stara vilca se mu je u kolen zapičla, zdj more še po tetanus! OŠ Prebold – predmetnik 2021/2022, 6. Razred -  uroki in priklici 2 (180h) -  merjenje avre 1 (150h) -  homeopatija in alternativna medicina 1 (150h) -  zgodovina čudežev in prikazovanj 2 (180h) -  molitve in priporočila 3 (120h) -  3x izbirni predmet (360h) Strokovni izlet: Muzej Baba Vanga Dolenjski PCT sistem: Pijemo Cel Teden... Bliža se kurilna sezona, pa sem v dilemi. A naj kupim cepljena ali necepljena drva. Seznam vseh izbranih vicev

SEM, 22. september 2021 ― Zbiranje vicev humorja na temo virusov, epidemije, ukrepov in odnosov v družbi v času bolezni Covid-19 je prepoznaven projekt Slovenskega etnografskega muzeja iz leta 2020. Z zbiranjem koronskega humorja oz. vicev na temo koronavirusa nadaljujemo tudi v letu 2021. Vabimo vas, da nam pomagate pri zbiranju vicev, ki ji še naprej lahko pošiljate na vici.semuzej@gmail.com. O projektu Koronski humor: Spomladi 2020 je SEM ob razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 začel zbirati vice, povezane z omenjeno boleznijo in situacijo v kateri smo se znašli v času epidemije. Projekt je muzej poimenoval "Koronski humor" in v ta namen odprl poseben elektronski naslov na katerega ste lahko pošiljali vaše vice in jih lahko pošiljate še naprej. Med tedensko zbranimi vici komisija, ki je bila ustanovljena v ta namen, pregleduje in pripravlja izbor najboljših petih šal tistega tedna, nato jih muzej preko spleta in družbenih omrežij deli z obiskovalci. Ko je vicev manj, komisija pripravlja izbor vicev na dva tedna ali mesečno, občasno pa vicev tudi »zmanjka« in objav vicev ni. Zbrani in dokumentirani humor je odličen medij za razkrivanje doživljanja izrednih življenjskih razmer kot so karantena in samoizolacija, odnosi med spoloma, prepoved gibanja, delo od doma, šolanje na daljavo, vladni ukrepi, … V novih vsakodnevnih  situacijah in z različnimi omejitvami je posameznik pred različnimi izzivi. Vici pa so ogledalo trenutnega časa in na humoren način prikazujejo, kako se odzivamo na dogajanje okoli nas. Do konca poletja 2021 je SEM zbral že skoraj 1.600 šal, projekt pa ima lepo podporo v javnosti, brez katere zbirka ne bi mogla nastajati. Objava izbranih vicev Projekt je bil poleti 2020 predstavljen obiskovalcem SEM na priložnostni razstavi Koronski humor: Vici v času epidemije COVID-19, kjer je SEM na domiseln način predstavil izbor najboljših šal.   Vice zbira(j)mo še naprej! Vabljeni k sodelovanju, saj je (kot pravi ljudska modrost) smeh pol zdravja!

SEM, 21. september 2021 ― Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja – ICOMOS Slovenija je med 16. in 18. septembrom 2021 organiziral 4. mednarodni simpozij z naslovom Resilient heritage / Dediščina, ki kljubuje, pripravljen kot spremljevalni dogodek ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Osrednja tema simpozija so bile podnebne spremembe in vloga dediščine pri odzivu nanje. Podnebne spremembe so danes prepoznane kot ena največjih groženj kulturni dediščini. Ta je izpostavljena posledicam naravnih katastrof, ki pomembno prispevajo k njenemu propadanju, ter brezbrižnosti in neprimerni človekovi dejavnosti poseganja vanjo. Tradicionalne prakse in še zlasti tesna povezanost človeka z naravo v preteklosti nam lahko služijo za navdih pri oblikovanju bolj trajnostnih praks v sedanjosti in za prihodnost, tudi ko govorimo o ohranjanju dediščine in konservatorskih postopkih. Udeleženci simpozija so razpravljali o trenutnem stanju na področju varovanja kulturne dediščine v povezavi s podnebnimi spremembami, pri čemer so izpostavili naslednje ključne izzive: zagotoviti večjo vključenost dediščinskih strokovnjakov v blaženje podnebnih sprememb in aktivno varovanje dediščine; povečati odpornost kulturne dediščine na posledice podnebnih sprememb; ohraniti tradicionalne prakse, ki prispevajo k bolj trajnostnim praksam v sedanjosti; zagotoviti, da bo digitalizacija prispevala k ciljem varstva dediščine. Udeleženci so predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks, s katerimi se je odpornost kulturne dediščine povečala oziroma so jo uporabili z namenom ozaveščanja o podnebnih spremembah in pomenu takojšnjega ukrepanja. Kanika Gupta, aktivistka v rezidenci v SEM v sklopu projekta Taking Care, in Tina Palaić, kustosinja v SEM, sta Kanikino rezidenco predstavili kot dobro prakso uporabe kulturne dediščine za ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in spodbujanja naravi prijaznejših praks. Poudarili sta katalogiziranje in raziskovanje muzejske indijske zbirke, ki je bila javnosti deloma predstavljena z