Novice

muzeji

Obvestilo

Gorenjski muzej, 19. oktober 2021 ― Obveščamo vas, da je Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici v soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra 2021, zaradi bolezni zaprt. Za več informacij: Anja Poštrak, 041 864 726.    Read More

40 let TNP – Portreti biodiverzitete narodnega parka – odprtje razstave in predavanje, 22. 10. 2021

Planinski muzej, 19. oktober 2021 ― V petek,  22. oktobra, ob 18. uri vabljeni na dogodek iz serije letošnjih dogodkov, ki obeležujejo 40-letnico Triglavskega narodnega parka: na odprtje razstave Jurija Mikuletiča, Portreti biodiverzitete narodnega parka in predavanje biologinje JZ TNP Nine Rimahazi o neverjetnem bogastvu biotske pestrosti, ki se skriva v Zlatorogovem kraljestvu kot njegov največji zaklad. Razstava bo na ogled [...]

22. 10. ob 18. uri: 40 let TNP – Portreti biodiverzitete narodnega parka – odprtje razstave in predavanje

Gornjesavski muzej Jesenice, 19. oktober 2021 ― Vabljeni na dogodek iz serije letošnjih dogodkov, ki obeležujejo 40-letnico Triglavskega narodnega parka: na odprtje razstave Jurija Mikuletiča, Portreti biodiverzitete narodnega parka in predavanje biologinje JZ TNP Nine Rimahazi o neverjetnem bogastvu biotske pestrosti, ki se skriva v Zlatorogovem kraljestvu kot njegov največji zaklad. Razstava bo na ogled do 1. decembra 2021. Dogodek bo potekal [...]

SEM odpira novo osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom

SEM, 15. oktober 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. oktober 2021 Slovenski etnografski muzej (SEM) v četrtek, 21. oktobra 2021, ob 19.00 odpira razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v SEM. Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK, preprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko artefaktov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih. Ob tem sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost. V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK pa sodobna umetniška produkcija NSK. Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN. SEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov p

Strip: Tehniški muzej Slovenije – to smo mi

Tehniški muzej Slovenije, 13. oktober 2021 ― Predstavitev Tehniškega muzeja Slovenije v stripu ob praznovanju 70-letnice ustanovitve muzeja. S klikom na 5. ikono na levi strani si ga lahko tudi naložite. Open publication - Free publishing Tehniški muzej Slovenije - to smo mi TMS publikacija št. 73 Besedilo: Ana Katarina Ziherl Ilustracije in oblikovanje: Simon Sanda Strokovni sodelavci/pomoč pri idejni zasnovi: Barbara [...] The post Strip: Tehniški muzej Slovenije – to smo mi appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
Sodraških 800

Sodraških 800

Trubarjeva domačija - Arhiv, 13. oktober 2021 ― {gallery}sodraskih-800{/gallery} SODRAŠKIH 800 na Trubarjevi domačiji Od ideje o obeležitvi 800 let prve omembe Sodražice v zgodovinskih virih v obliki monografije je preteklo kar nekaj let. Nastala je obsežna monografija, ki vključuje 10 vsebinskih sklopov, kar 30 strokovnih in znanstvenih člankov v skupnem obsegu 900 strani. Izšla je v letu 2020 ob 800. obletnici prve pisne omembe Sodražice v zgodovinskih virih. 1. oktobra 2020 je bila tudi prvič predstavljena v Sodražici. Naslednjo predstavitev je zaradi epidemije doživela šele letošnjega septembra v Ribnici, v petek, 22. oktobra pa smo jo predstavili tudi v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji. Za uvodne besede v prireditev sta poskrbela gostitelj, velikolaški župan dr. Tadej Malovrh, in župan Občine Sodražica Blaž Milavec. Izdaja Sodraških 800 je namreč prerasla v izredno obsežen projekt, ki brez velike podpore Občine Sodražica in župana ne bi zagledala luč sveta v taki obliki. Monografijo so v nadaljevanju predstavili glavni pobudnik, urednik in avtor nekaterih prispevkov, mag. Ludvik Mihelič ter avtorji zgodovinarja dr. Miha Kosi in dr. Boris Golec ter etnologinja in kustosinja v Muzeju Ribnica Polona Rigler Grm. Z njimi se je pogovarjala zgodovinarka in kustosinja Barbara Pečnik. Mag. Ludvik Mihelič je najprej predstavil, kako je projekt potekal, od prve pobude do oblikovanja uredniškega odbora, izbora avtorjev in posameznih vsebin. Izpostavil je tudi zadnji leksikografski del monografije, dve obsežni in za domoznanstvo pomembnih poglavji Društva v Sodražici in Znani Sodražani. Dr. Miha Kosi je pisal o Sodražici od 12. do 16. stoletja. Zgodovino Sodražice ne moremo obravnavati kot ločen in izoliran otok. Zgodovina Sodražice je zgodovina celotne ribniške pokrajine in širšega prostora, kamor nenazadnje sodi tudi sama zgodovina Velikih Lašč. To zelo dobro ilustrira tudi listina iz leta 1220, ki velja za prvo omembo Sodražice v pisnih zgodovinskih virih, a je hkrati tudi 1. omemba Ribnice, pa t
Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport

Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport

Tehniški muzej Slovenije, 13. oktober 2021 ― V torek, 12. 10 2021, je v Bistri potekala prireditev, s katero smo obeležili 70-letnico ustanovitve našega muzeja in pospremili občasno razstavo »Tehnika za šport«. Zbrane so nagovorili: direktorica TMS dr. Barbara Juršič; pobudnik in soavtor projekta »Tehnika za šport«, kustos mag. Vladimir Vilman; g. Stane Krajnc, pionir BASE skokov ter priznan konstruktor in [...] The post Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
1. Biotehniški dnevi v Bistri

1. Biotehniški dnevi v Bistri

Tehniški muzej Slovenije, 13. oktober 2021 ― 1. Biotehniški dnevi, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana,  so potekali od torka, 12. 10., do četrtka, 14. 10. 2021. Namenjeni so učencem 3. triade in dijakom. Foto: Jaka Blasutto The post 1. Biotehniški dnevi v Bistri appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 12. oktober 2021 ― V Koroškem pokrajinskem muzeju - Muzeju Slovenj Gradec bo med 13. oktobrom 2021 in februarjem 2022 na ogled občasna razstava Divji lovec, ki je rešil boginjo. V zgodovini slovenskih stikov z Afriko je zelo zanimivo obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je v zahodnoafriški nemški koloniji Togo deloval znani slovenski izumitelj baron Anton Codelli. Za nemško podjetje Telefunken je vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, pri organizaciji dela pa mu je pomagal njegov prijatelj Leo Poljanec. Skupaj sta ustvarila obsežno fotografsko dokumentacijo o velikem gradbenem projektu, o vsakdanjem življenju domačinov in različnih krajih afriške dežele v Gvinejskem zalivu. Posebno pozornost na razstavi pritegnejo fotografije iz snemanja prvega igranega filma v Afriki, ki so ga posneli leta 1914. Producent filma z naslovom Bela boginja iz Wangore je bil Codelli, filmsko vlogo divjega lovca pa je igral Poljanec. Za filmom se je izgubila vsaka sled, edinstvene fotografije prizorišča snemanja pa so danes shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave 13. oktobra 2021 ob 18.00 bo spremljalo predavanje avtorja razstave dr. Marka Freliha, kustosa SEM, ki bo z lastnimi posnetki predstavil, kaj je ostalo od velike radiotelegrafske postaje, kjer sta nepozabna afriška leta preživela Anton Codelli in Leo Poljanec. Razstavo je pripravil Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  
še novic