Novice

muzeji

Kulturni bazar 2022

Kulturni bazar 2022

Trubarjeva domačija, 2. marec 2022 ― Kulturni bazar bo potekal V četrtek, 31. marca 2022, od 8. do 20. ure v Cankarjevem domu v Ljubljani. Program največjega nacionalnega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavcem in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora, športa …).  Osrednja tema dvanajstega Kulturnega bazarja je Kultura in umetnost / blagostanje družbe in posameznika. Letošnji plenarni govorec prof. dr. Zvezdan Pirtovšek, nevrolog in predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete UL, s predavanjem Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe. Sklepna prireditev Kulturnega bazarja 2022 bo filmska projekcija Gajin svet 2. Vabilo in program strokovnega usposabljanja sta skupaj z e-prijavnico objavljena na www.kulturnibazar.si. Prijavo posredujte čim prej, najpozneje pa do 24. marca 2022. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju. Udeležba je brezplačna. Trubarjeva domačija se bo predstavljala v okviru predstavitve slovenskih muzejev in galerij, kulturne dediščine in vizualne umetnosti. Na muzejskih degustacijah bo predstavljala pedagoške programe, ki jih izvaja sama oziroma v sodelovanju z drugimi izvajalci (osnovni programi, knjigoveške delavnice, Poti knjige, programi ob aplikaciji Velikolaška).   Lepo vabljeni, da nas obiščete! Javni zavod Trubarjevi kraji
Miheličev grafični kabinet na Ptuju

Miheličev grafični kabinet na Ptuju

Loški muzej, 2. marec 2022 ― V starodavnem mestu ob Dravi je slikar France Mihelič našel svet, v katerem se je dobro počutil. Njegova odločitev za donacijo obsežne grafične zbirke ter skoraj celotne likovne zapuščine na papirju mestu Ptuj torej ni naključna.
Obrazstavna publikacija Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN

Obrazstavna publikacija Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN

SEM, 2. marec 2022 ― Publikacijo sestavljajo: uvodni pomislek prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat, besedilo o sopostavitvi obeh zbirk dr. Bojane Rogelj Škafar, kustodinje in avtorice koncepta razstave Ljudska umetnost med domom in svetom, prispevek Tevža Logarja, kustosa razstave NSK Folk Art v Galriji Škuc in  refleksije ustvarjalcev ljudske umetnosti NSK, ki razkrivajo naravo razmerij med njimi in artefakti. Publikacija je dvojezična, v slovenskem in angleškem jeziku. Vabljeni v Trgovino SEM!    

Akcija v podporo kolegicam in kolegom v Ukrajini

Gorenjski muzej, 1. marec 2022 ― Skupnost muzejev Slovenije in ICOM Slovenija: Mednarodni muzejski svet izražata podporo našim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojata vsakršno vojno nasilje. Slovenske muzeje in galerije pozivamo, da se nam pridružijo v skupni akciji opozarjanja na grozote vojn in kršenja človekovih ... Read More
Predmet meseca s katerim SEM opozarja na nesmiselnost vojn in trajno željo po miru

Predmet meseca s katerim SEM opozarja na nesmiselnost vojn in trajno željo po miru

SEM, 1. marec 2022 ― Slovenski muzeji izražamo podporo našim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojamo vsakršno nasilje. Na poziv ICOM Slovenija in Skupnosti muzejev Slovenije smo se združili v skupni akciji »predmet meseca«. Z njo muzeji v marcu predstavljamo izbrani predmet iz svoje zbirke, s katerim opozarjamo na grozote vojnega nasilja. Skupna izjava: Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo so skrb za dediščino, za demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da kredo »nikoli več vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse. Slovenski etnografski muzej je izbral svoj predmet: Sestavljanka v steklenici (inv. št. EM 9403). Steklo, les. Zastavici z letnicama 1914 – 1915 in napis na postamentu »Spomin svetovne vojske«. Bogkov kot nad mizo osrednjega bivalnega prostora v kmečki hiši so v 19. stoletju in še vse do 2. svetovne vojne sestavljali razpelo, nabožne slike, največkrat naslikane na steklo, in razno dodatno okrasje. V mnogo manjšem obsegu so se uveljavili oltarčki v obliki kipcev ali skupine kipcev v omaricah ali arhitekturnih nastavkih. Posebno skupino hišnih oltarčkov tvorijo sestavljanke v steklenicah, kakršne hranimo v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja. Ena izmed njih je spomin na 1. svetovno vojno, o čemer pričajo zapisani letnici na zastavicah (1914 – 1915) in napis »Spomin svetovne vojske«. V steklenici je sestavljanka iz drobnih rezbarjenih lesenih koščkov: v zgornjem delu so Križani z orodji trpljenja (Arma Christi) in dvema molilcema, v spodnjem sta figurici klečečega vojaka in angela, ki stoji za njim. Verjetno je ta hišni oltarček služil priprošnji za srečno vrnitev vojaka iz 1. svetovne vojne in je tako simbol trpljenja njegovih domačih, ki so si zanjo prizadevali z molitvijo pri oltarčk
Utrinki iz Galerije od blizu: Javno vodstvo po razstavi Jaka Torkar – Mitološki cikel, Muzej Kosova graščina

Utrinki iz Galerije od blizu: Javno vodstvo po razstavi Jaka Torkar – Mitološki cikel, Muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej, 1. marec 2022 ― 22. 2. 2022 je obiskovalce po razstavi Jaka Torkar – Mitološki cikel popeljal umetnostni zgodovinar in kustos Aljaž Pogačnik. V letošnjem letu mineva 90 let od rojstva Jaka Torkarja (Lesce, 23. 7. 1932 – Ljubljana, 9. 2. 2002) enega najpomembnejših jeseniških likovnih ustvarjalcev. Razstava bo na ogled do 29. 4. 2022. Jaka Torkar, Mitološki [...]

Čarobnost rdeče niti

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 28. februar 2022 ― Vljudno Vas vabimo na odprtje in ogled likovne razstave ljubiteljske slikarke Snežane Vindiš ČAROBNOST RDEČE NITI v četrtek, 3. marca 2022, ob 17. uri v Grajski pristavi Ormož. Snežana Vindiš se v prostem času posveča likovnemu ustvarjanju. Na ogled bodo njena likovna dela iz cikla Telesa in slike, na katerih je na platnih upodobila čudovite […] The post Čarobnost rdeče niti appeared first on PMPO.
Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa

Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa

SEM, 28. februar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 24. februar 2022 Med 25. februarjem in 24. marcem 2022 je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled manjša osebna razstava Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa. Predstavlja raznovrstno zasebno zbirko igrač in hkrati razkriva svet zbirateljstva s pomenljivimi zgodbami in pomeni. Tatjana Bensa živi z možem Brunom in maltežanom Šanelom v starem mestnem jedru Ljubljane v hiši iz 15. stoletja. Z možem sta v 80. letih 20. stoletja veliko potovala po svetu, kar trikrat sta s transibirsko železnico prečkala Sibirijo, pot ju je vodila na Japonsko in Kitajsko. Preko Irana in Afganistana sta kot študenta leta 1976 obiskala Indijo, leto kasneje tudi Sudan in Etiopijo. S potovanj sta prinesla veliko predmetov, v vsakem so ujeti spomini na čas raziskovanj in spoznavanj. Zato so na razstavi s posebno pozornostjo razstavljene etno igrače, ki jih je zbirateljica prinesla v nahrbtniku domov. Igrače brez plastike in z veliko domišljije. Tatjana Bensa pravi, da je » …zbiranje punčk in starih igrač moj način nostalgije in povezave s preteklostjo. Ko si enkrat strasten zbiralec, te pritegnejo zanimivi predmeti, ki pripovedujejo zgodbe in prebudijo spomine. Pravzaprav ne vem, ali je bilo pomanjkanje igrač v otroštvu razlog za mojo strast. Spomnim se vsake igrače, gumijaste punčke Ljalice, ki jo že zdavnaj ni več, a sem spet podobno Ljalico našla na sejmu starin pol stoletja kasneje. Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki  pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje. Zase vem, da to drži. Ko dobim lep kos, z mojstrsko roko izdelan in rojen za mojo zbirko, sem cel teden dobre volje«. Tanja Roženbergar, ki je mentorirala razstavo, izpostavlja:  »Razstava o iskreni zbirateljski strasti in zbirki, ki prinaša dobro voljo, je droben izsek iz bogatih kolekcij, ki jih hrani zbirateljica, ljubiteljica umetnosti in popotnica Tatjana Bensa. Njen čarokrasni  svet predmetov je rezulta
Teden študentske kulture 2022 v SEM

Teden študentske kulture 2022 v SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Brezplačni ogled razstav v SEM za študentke in študente! Slovenski etnografski muzej se pridružuje akciji ŠOU Ljubljana v okviru Meseca kulture 2022 in omogoča brezplačen vstop za študente v Tednu študentske kulture med 22. in 27. marcem 2022. Na ogled sta stalni razstavi Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, občasna razstava Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN ter osebni razstavi Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa ter Jasna Kralj Pavlovec: jas (in) SEM. Teden odprtih vrat galerij in muzejev 2022 (pdf, 3.3 MB)
Kurentija iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

Kurentija iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Kurentija iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja

Kurentija iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Kurentija iz zbirke SEM

Kurentija iz zbirke SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Maske ta lepih in ta grdih na razstavi v SEM

Maske ta lepih in ta grdih na razstavi v SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Vabljeni na ogled razstave Liški pust v SEM. Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. Skupino ta lepih sestavljajo berač, ki pobira darove in prvi vstopi v hišo. Sledijo mu harmonikaš in nato dva para mladoporočencev, ki predstavljata ženina in nevesto. V hiši zaplešeta. Žandar (policist) ves čas skrbi za red, zdravnik pa za zdravje. Skupino ta grdih sestavljajo pustjé (oblečeni v kožuhe z rogovi in pisane obleke), ki s hrupom odganjajo zimo, skačejo, lovijo mladino in uganjajo norčije. Sledijo jim tri pustice ali stare ženice: ena pometa, druga v vrečo nabira orehe in tretja prosi mleka za dojenčka. Sem spadajo še rezijan, daj-dam, opica, hudič in žena, ki nosi moža v košu. Na razstavi predstavljamo tudi 4 obrazne aluminijaste maske iz 40. letih 20. stoletja: ta lep, ta lepa, pustica, žandar.
še novic