Na preži: Špela Grošelj išče največjo slovensko zgubo

Na preži: Špela Grošelj išče največjo slovensko zgubo

Večer, 27. junij ― Slovenski televizijski gledalci so očitno pripravljeni na nov resničnostni šov. Tokrat se zadeve ne bodo vrtele okoli molzenja krav in življenja v srednjem veku, ampak okoli hujšanja. Na Planet TV prihaja The Biggest Loser Slovenija, šov, ki bo od tekmovalcev zahteval veliko odrekanja in želje po koreniti spremembi življenja. Zmagal bo tisti, ki bo izgubil največ kilogramov. V oddaji, ki na spored prihaja to jesen, bodo pomagali ljudem, ki imajo težave s prekomerno težo in so izgubili že čisto vse bitke v vojni z odvečnimi kilogrami. Pod budnim očesom strokovnjakov – zdravnikov, trenerjev, nutricionistov in motivatorjev – bodo stopili na pot popolne preobrazbe. Pogum jim bo pri tej odločitvi vlivala Špela Grošelj, ki je tudi sama okusila, kako težka je ta pot: "Navdušena sem, da je tudi Slovenija dobila šov The Biggest Loser. Ta oddaja je odlična priložnost za vse tiste, ki bi radi spremenili svoje življenje pa do zdaj niso imeli dovolj znanja, pripomočkov ali motivacije. Tudi sama imam izkušnjo s hujšanjem, saj sem pred leti izgubila 16 kilogramov in vem, kako pomembno je imeti pri sebi ljudi, ki te spodbujajo in podpirajo. Prepričana sem, da bo šov ljudem spremenil življenje!" Zmagovalec bo za vsak izgubljeni kilogram nagrajen s 1000 evri, ob koncu pa jih lahko domov odnese celo 50.000.
Barbarizem z dediščino: kipi v Mariboru ukradeni, nespoštovani ...

Barbarizem z dediščino: kipi v Mariboru ukradeni, nespoštovani ...

Večer, 25. junij ― Kulturna mesta so že stoletja polna javnih spomenikov. Tudi v Mariboru jih imamo nekaj, posvečenih velikim možem in (pre)redkim ženam - Maistru, Slomšku, Schreinerju, Jurčiču, Prežihovemu Vorancu, Šilihu, dvema Tomšičema, Slavi Klavori … Cela vrsta jih je v foajeju SNG Maribor. Za zdaj jih še imamo, a kako dolgo še? V Mariboru je kar nekaj barbarsko uničenih skulptur, ukradenih plastik uglednih kiparjev, posvečenih znanim Mariborčanom, pa tudi drugim, povezanim z mestom. Tudi kakšna fontana uglednega kiparja je izginila neznano kam. Denimo tista slovitega Luja Vodopivca med sedanjim centrom City in Slavijo. Simona BožičPrazen podstavek ukradenega spomenika na vogalu Aškerčeve in Kersnikove, ob šoli Franca Rozmana, kjer so pred leti ukradli Kolbičevo skulpturo Razmišljujoča"> Simona Božič Prazen podstavek ukradenega spomenika na vogalu Aškerčeve in Kersnikove, ob šoli Franca Rozmana, kjer so pred leti ukradli Kolbičevo skulpturo Razmišljujoča Ena od barbarsko uničenih skulptur v Mariboru je Razmišljujoča akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča. Krasila je vogal Aškerčeve in Kersnikove ulice v Mariboru. Že štiri leta je podstavek na mestu blizu Osnovne šole Franca Rozmana - Staneta prazen. In opominja na očitno barbarsko dejanje. Franci Pivec je ob izginotju kipa jeseni 2013 opozoril v našem časniku na krajo, a odtlej in medtem se ni zgodilo nič. Prazni podstavki ob stoletnicah Gabrijel Kolbič bi bil prav v letu, ko so odnesli njegovo Razmišljujočo, praznoval stoletnico. Kot je opozoril Pivec, je namesto kakšnega slavnostnega dogodka doživel, da so na vogalu Aškerčeve in Kersnikove ukradli njegovo skulpturo in jo pretopili v sto evrov. Tako je vsaj bila prepričana policija, ko so občani prijavili izginotje. Da jo že topijo preko meje, so jim tedaj dejali. "Ne država ne občina ne znata ustaviti takega barbarstva in nihče ne ve, kaj je tatovom sploh še sveto,'' se je jezil tedaj Pivec in še danes je ogorčen. Prebudimo koga, ki je vendarle
Na pragu veličastnosti

Na pragu veličastnosti

Večer, 24. junij ― Enainštiridesetletna igralka Marion Cotillard se je v zadnjem desetletju, po velikem uspehu njene prebojne vloge Edith Piaf v filmu Življenje v rožnatem (La mome, 2007), prebila v samo špico najbolj prepoznavnih obrazov francoskega filma. V svojih več kot 20 filmih, ki jih je posnela od takrat, je enega za drugim utelešala z značilno (če že ne kar stereotipno) mešanico elegance in nežne ženstvenosti, nedvomno pa tudi višjerazredne družbene senzibilnosti. V njenem novem filmu Spomini na ljubezen (Mal de pierres, ang. From the Land of the Moon) jo vidimo v prav takšni izvedbi: Cotillardovo tokrat spremljamo v vlogi Gabrielle Rabascal, mlajše ženske, ki se v času po drugi svetovni vojni sooča z življenjem v čustveno zatrti družbi, v kateri njen spolni gon ne najde svojega para pri predstavnikih nasprotnega spola. V teh izhodiščnih nastavkih je film izredno prepričljiv: režiserka Nicole Garcia nas vseskozi pušča v dilemi, ali gre pri protagonistkinih spolnih travmah res za širšo družbeno zadrtost ali pa morda njeno intenzivno hrepenenje po ljubezni vendarle že prehaja v patologijo, vredno psihoanalitične obravnave. Skozi to negotovost režiserka vzpostavi svojevrstno skrivnostno vzdušje, preko katerega vseskozi nakazuje, da bo posegla globoko v psihologijo ženskega subjekta in v njeno razmerje do specifičnih zgodovinskih okoliščin. Če k temu kot piko na i dodamo še izvrstno tehnično plat filma in standardno vrhunsko glavno igralko, potem že po pol ure gledanja postane jasno, da imamo pred sabo vrhunski izdelek francoske kinematografije. Potem pa vse te dobre plati filma naenkrat izpuhtijo. Glavni lik Cotillardove se namreč nato - kako klišejsko - zaljubi. Med zdravljenjem ledvičnih kamnov v idiličnem švicarskem zdravilišču namreč spozna privlačnega vojnega veterana Andréja (Louis Garrel), ki v njej končno izpolni upe po popolni ljubezni, zato z njim začne romanco, ki pa prinese nove negotovosti. To premikanje pripovedi naprej film odpelje na precej bolj konvencionale
Jazz 'ma mlade: Nova zgodba na Židovskem trgu 

Jazz 'ma mlade: Nova zgodba na Židovskem trgu 

Večer, 23. junij ― Osrednje prizorišče drugega festivala Jazz 'ma mlade v koprodukciji Multimedijskega izobraževalnega društva Glas podzemlja in MKC Maribor je bil ponovno Židovski trg, le zadnji petek (festival poteka tri junijske petke zapored) so festival zaradi slabe vremenske napovedi gostili v Salonu uporabnih umetnosti. V treh večerih so gostili tri mlade jazz zasedbe, večinoma slovenske, avstrijske in hrvaške diplomante akademij v Gradcu, Celovcu in Ljubljani. Večere so odpirali učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, po vsakem koncertu pa je sledil jam session. Ob glasbenem programu je v sodelovanju z okoliškimi galerijami in prizorišči, Media Nox, DLUM, Fotogalerija Stolp in GT22, potekal bogat spremljevalni program z otvoritvami razstav in podaljšanim delovnim časom galerij, degustacijami slovenskih vin in lokalno ulično kulinariko, ki so jo posebej za festival pripravili študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. {embed_infografika}135441{/embed_infografika} "Odzivi publike so bili fenomenalni, predvsem lepa energija, ki se je čutila na prizoriščih, od obiskovalcev in ustvarjalcev, ki so se predstavili na festivalu. V treh večerih smo našteli približno 1100 obiskovalcev, veliko ampak ne izključno mladih, pač pa vseh starostnih skupin, prihajale so družine z majhnimi otroki, tudi s starimi starši. Nujno potrebna za mlade glasbenike in ostale ustvarjalce sta predvsem oder oziroma javni prostor in kvalitetno občinstvo, pred katerim lahko razgrnejo svojo ustvarjalnost in pričakujejo relevantno refleksijo. V tem pogledu si upam trditi, da delamo pomembne korake. Da bi pa že po drugi festivalski ediciji mislili, da smo vzpostavili odskočno desko oziroma nekaj tako referenčnega, kar odpira številna nova vrata, bi bilo malce domišljavo. Res pa se trudimo graditi celotno zgodbo v tej smeri. Z mlado ekipo izjemnih posameznikov, ki skrbi za glasbeno selekcijo, kvaliteto zvoka, spremljevalni program in celotno logistiko, vzpostavljamo torej prostor
Teh 25 neumnosti nas je naučilo Usodno vino

Teh 25 neumnosti nas je naučilo Usodno vino

Večer, 23. junij ― 1. Slovenci smo očitno spregledali pomembno primorsko mestno občino. Pomjan. Ime sicer res obstaja, a se tako imenuje le najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja (342 m). Ime naj bi dobila po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico zdajšnje vasi. Naselje Pomjan spada pod občino Koper, a ima v seriji lastnega župana. In bitka za ta stolček je tam neizprosna. Skoraj smrtonosna. Kot kaže, ima pomjanski župan izjemen vpliv, sodeč po dogajanju v zgodbi pa tudi izjemne dohodke. 2. V Pomjanu živijo sami Ljubljančani. In Lara Janković. 3. Pomjan ima svoje odvetniške pisarne, taksije, nakupovalna središča, zdravstveni dom in očitno precej živahno prostitucijsko sceno. 4. In eno gostilno, v kateri se zgodi čisto vse. "> 5. V pomjanskem zdravstvenem domu lahko dela vsak. Tudi zdravnikova žena, ki se sicer ukvarja z gostinstvom. In zdravnik, ki ima dve zlomljeni roki. Kadar ima zdravnik zakonske težave, lahko v ordinaciji tudi prespi. Pomemben del ordinacije sta tudi steklenica žganja in deska za rezanje klobas. 6. Lovke slovenskega mafijskega podzemlja še posebej segajo na slovensko podeželje. 7. Večina stanovanj na primorskem podeželju ima dizajnersko pohištvo, domačini tudi veliko dajo na visoko modo. 8. Pomjan ima ogromno osnovno šolo, na kateri poučuje le ena profesorica. Pa še ta je postrižena na kahlo. 9. Pri 23. letih si lahko vrhunska poznavalka vina, ki dneve in noči preživljaš s plastičnimi pipalkami v vinski kleti in vmes rizično zanosiš. 10. Zlobneži vedno pijejo viski. "> 11. Alkoholizem je povsem sprejemljiv, kadar gre za prikupno, zgovorno babico, ki se neobremenjeno naliva z nečim, kar imenuje "likerček". 12. Slovenci pijemo. Neprestano in ob vseh priložnostih. Tudi v družinskem krogu. Še posebej žganje. Celo v seriji, ki v naslovu nosi vino. 13. Za vso zlo na svetu je kriv nekdo z imenom Edi Ban. Ne veste, na koga bi zvalili krivdo za svoje težave? Najbrž je za njih kriv Edi Ban. 14. Pov
4. Pod zvezdami na Slomškovem trgu

4. Pod zvezdami na Slomškovem trgu

Večer, 19. junij ― Koncert Pod zvezdami bo že četrtič zapored pred mariborsko stolnico, Nocoj ob 20. uri bo Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška iz Maribora predstavila svojo bogato glasbeno letino. Na koncertu se bodo predstavili godalni in pihalni orkester, zbor, pevski solisti, komorne skupine ter gostje. Mentorica pevcev je Simona Raffanelli Krajnc, dirigent pa bo Tadej Kušar. Glede na zelo pozitivne odzive poslušalcev v minulih treh letih - zbere se jih okoli tisoč - so tudi letos pripravili bogat glasbeni dogodek, na katerem ne bo manjkalo čudovitih melodij in dobrega vzdušja. Koncert v sopokroviteljstvu Mestne občine Maribor poklanjajo vsem Mariborčanom in ljubiteljem tovrstnih koncertov.
100 metrov do art filma

100 metrov do art filma

Večer, 16. junij ― Mariborski multipleks Maribox je minuli mesec začel svojim obiskovalcem na povsem prenovljeni spletni strani ponujati novost – art filmski program je s posebnim zavihkom zdaj ločen od preostale komercialne ponudbe, s čimer je mesto ob Dravi vsaj v virtualnem svetu dobilo svoj art kino. Eden od prvih filmov, ki ga prikazovalec te dni ponuja pod to oznako, je španski film 100 metrov, ki je premiero v večini držav sicer doživel preko spletnega ponudnika videa na zahtevo Netflix. Film režiserja Marcela Berrena pripoveduje zgodbo o Ramónu, 35-letnem moškem, ki nenadoma zboli za multiplo sklerozo. Ko mu zdravniki dajo vedeti, da v enem letu ne bo več mogel prehoditi niti 100 metrov, se obupani mladenič s pomočjo družine postavi na nove temelje in se odloči, da bo kljub vse težjemu zdravstvenemu stanju začel trenirati triatlon, njegov končni cilj pa je tekmovati na Iron Manu, eni najtežjih športnih preizkušenj nasploh. Film se že iz opisanega sinopsisa kaže kot dokaj predvidljiva, po hollywoodskem kopitu strukturirana zgodba o premagovanju življenjskih ovir, ki v največji meri stavi na karto vzbujanja navdiha pri svojem občinstvu. To se tudi potrdi – Berrena se je filma v režijskem smislu lotil po očitnem zgledu primerljivih ameriških filmov, saj njegov slog nenehno izraža željo po čim bolj neposrednem, že skorajda didaktičnem naslavljanju gledalca. A če tovrstni filmi z onstran luže dobesedno briljirajo v fiktivnem uprizarjanju vsakdanjih situacij iz resničnih življenj, je španski režiser v svoji mizansceni opazno preveč okoren, kar filma oropa naturalizma, ki bi ga tovrstna zgodba nujno potrebovala. Filmi, kakršen je 100 metrov, tradicionalno nekoliko zmedejo kinoprikazovalce po Evropi Iz teh ugotovitev je zato treba postaviti neko drugo vprašanje: ali je zgolj evropsko zaledje pri uprizarjanju takšne očitno hollywoodsko inspirirane zgodbe dovolj, da film klasificiramo kot art film, kakor to počne mariborski multipleks? Filmi, kakršen je 100 metrov, tr
V UGM Studiu Nataša Prosenc Stearns

V UGM Studiu Nataša Prosenc Stearns

Večer, 16. junij ― Danes ob 19. uri v UGM Studiu odpirajo razstavo slovensko-ameriške umetnice Nataše Prosenc Stearns Kariatide in meduze.. Razstava je kombinacija video projekcij, printov in videov na LCD ekranih. Tokrat se umetnica ukvarja s temo ženske v sodobnih medijih. Projekt se postavlja v center sprememb v obravnavanju in percepciji ženskega telesa in obraza. Videi Nataše Prosenc Stearns so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Človeško telo je center njenega ustvarjanja, je logos/topos, preko katerega opazuje, doživlja in razume svoje okolje. Vendar njena dela ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v vse, kar ga obkroža. Anatomija slike neprestano mutira, je v stanju transformacije, izziva meje telesa in sugerira nove možnosti integracije in regeneracije. Dela raziskujejo naš položaj v sodobnem globalnem svetu, ki teži k individualizaciji in ločitvi uma od telesa, še posebej v vedno bolj tehnologiziranem okolju, v katerem se mnogi med nami počutimo vse bolj odtujeni drug od drugega in od svojih fizičnih teles. Nataša Prosenc Stearns je umetnica in režiserka, ki je diplomirala na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO. Tam je ustvarila svoje prve videe ter jim kmalu pridružila instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo je odpotovala v Los Angeles, kjer je končala podiplomski študij na California Institute of the Arts. Razstavlja v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, s projektom Gladiatorji je predstavljala Slovenijo na 48. beneškem bienalu, za kar je prejela nagrado Prešernovega sklada. Prejela je še vrsto drugih štipendij in nagrad, leta 2015 pa je bila ponovno predstavljena na beneškem bienalu v sklopu razstave Dvajset umetnikov iz Los Angelesa. Njena dela so v domačih in mednarodnih stalnih zbirkah, v arhivu Postaje DIVA na SCCA, v ZDA pa jo predstavlja galerija Ruth Bachofner. Dan po otvoritvi razstave, jutri, 17. junija, bo v okviru Poletne muzejske noči v Umetnostni galeriji Maribor pogovor z umetni

Poti duše

Večer, 16. junij ― Poti duše je naslov diplomskega nastopa absolventov evritmije, ki ga bodo predstavili z deli Beethovna, Chopina, Haendla, Kosovela, Nazorja, Pavčka, Pejačevića, Schumanna, Steinerja, Ukmarja v petih mestih - v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Dornachu in Stuttgartu, med 3. junijem in 4. julijem. Evritmija (grško uravnoteženost, lepota izraznega giba, ritma) je umetnost, ki bi jo najlažje opredelili kot sodobni ples ali sodobno gibalno umetnost, pri čemer se gib kot njeno osnovno izrazno sredstvo napaja iz zakonitosti bodisi glasbene predloge (v gib in gibalno formo prevedene in z njima interpretirane glasbene elemente praviloma klasične glasbe) ali govorjene predloge, denimo v gibu in gibalni formi izražene govorne, glasovne elemente, metrične zakonitosti, v primeru interpretacije poezije. Vse našteto prihaja do izraza na turneji, ki jo absolventi štiriletnega evritmijskega študija (pod vodstvom Zagrebškega društva Stoimena in mentorstvom stuttgartskega Eurythmeuma) pripravljajo v petih mestih štirih držav. 16 plesalcev iz Ljubljane, Zagreba in Maribora uprizarja svojevrsten prerez evritmijske umetnosti. Mariborska evritmijska skupina je pri tem najštevilčnejša, v SNG Maribor se bodo evritmiki predstavili v soboto,17. junija, ob 19. uri.
52. Festival Borštnikovo srečanje je programsko pripravljen

52. Festival Borštnikovo srečanje je programsko pripravljen

Večer, 16. junij ― Med 20. in 29. oktobrom bo Maribor gostil že 52. Festival Borštnikovo srečanje (FBS). Tradicionalno so vsi glavni akterji na junijski tiskovni konferenci v SNG Maribor predstavili program, ki mu letos mariborska občina namenja celo 6 tisoč evrov več kot doslej; prispevali bodo 166 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo 160 tisoč, sponzorski denar pa se še, kot pravi direktor SNG Maribor Danilo Rošker, zbira. Festivalskih dogodkov bo veliko, v ospredju pa seveda kot zmeraj ostaja tekmovalni (12 predstav) in spremljevalni program (6 predstav). Srečanje bo otvorila predstava Naše nasilje in vaše nasilje v režiji Oliverja Frljića, ki dviguje velike prahu in opazuje Evropo, ki jo je presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike. Tekmovalni in spremljevalni program zadnjič podpisuje Petra Vidali, nova selektorica bo Zala Dobovšek. Vidalijeva si je v pretekli sezoni ogledala 104 uprizoritve, statistika je podobna lani. "Pred kratkim sem v intervjuju z ravnateljem ljubljanske Drame prebrala, da selektorji zadnja leta ‘ex cathedra‘ sporočamo, da je ‘naš teater v krizi‘. Ko vidiš več kot sto uprizoritev, nekatere tudi večkrat, se ti zdi malo neumno prebrati, da je tvoje mnenje dogmatsko in teoretsko. Ne mislim, da je slovensko gledališče v krizi, mislim pa, da so v krizi nekatera umetniška vodenja in da so nekateri tipi gledališke kreacije na točki preloma. In mislim, da je bila gledališka sezona 2016/2017 precej slabša od prejšnje. Videli smo preveč ponesrečenih srečanj med različnimi segmenti uprizoritev (odlične režije slabih tekstov, katastrofalne režije dobrih tekstov, odlične igralske kreacije v slabih uprizoritvah in preslabe v zanimivih režijskih zasnovah) in tudi preveč celostno nekonsistentnih in medlih uprizoritev. Vendar smo videli tudi domišljenost, smelost in celo velikopoteznost, od celostnih tematskih zastavitev progra
Poslušajte vsi človeki!

Poslušajte vsi človeki!

Večer, 15. junij ― V Minoritih se bo drevi zgodil poseben dogodek - v ciklu Choregie Carmine Slovenice bo na svojem prvem celovečernem koncertu v Mariboru nastopil Zbor Slovenske filharmonije. Koncert z naslovom iz Trubarja - Poslušajte vsi človeki! bo posvečen 500. obletnici reformacije na Slovenskem. Sodeloval bo zbor Carmina Slovenica, Trobilni kvintet Slovenske filharmonije, dirigentka bo umetniška vodja zbora Slovenske filharmonije Martina Batič. Na sporedu bodo izvirna dela in priredbe protestantskih napevov skladateljev J. S. Bacha, J. Brahmsa, P. Trubarja, M. Kastelica, J. Hildebrandta, U. Kreka, A. Bohoriča. Pred koncertom je dirigentka Martina Batič spregovorila o aktualnem projektu, kjer se bosta prvič na odru povezala oba vrhunska zbora, pa tudi o položaju zborovstva, dirigentk ... Koncert z izzivalnim naslovom Poslušajte vsi človeki! je vznemirljiva raziskava s protestantizmom povezane glasbe vaju s Karmino Šilec. Kako sta se spoprijeli s to misijo? "Naslov koncerta je vzet iz slovenskega protestantskega napeva Ena druga nova duhovna pejsen od s. karsta, skuz Jurja Dalmatina iz knjige Ta celi catehismus iz leta 1584, medtem ko je njena melodija vzeta iz Waltherjeve pesmarice iz leta 1524. To staro melodijo je na novo harmoniziral Ivan Florjanc.Tega pol tisočletja zgodovine, začetnega protesta in posledične reforme je nepričakovano pretres(a)lo politično in versko zgodovino Evrope. Z željo, da bi Sveto pismo, za Luthra postopoma edini vir verske avtoritete, približal ljudem, ‘človekom‘ v njim razumljivem jeziku, se je sprožil val prevajanja. Tudi pri nas. Ne samo Biblije, temveč tudi poezije oziroma njenih prevodov. Od tu izhaja poezija protestantskega korala, kantat. Protestantski korali, namenjeni petju skupnosti, so preproste kitične pesmi z jasnim teološkim sporočilom. Med ljudmi so se hitro širili s tiskanimi pesmaricami. Ne samo poezija, tudi glasba je odigrala tu svojo veliko vlogo. Na nocojšnjem koncertu gre za preplet slovenskega in nemškega protestantskega

Odkrili deseto klop

Večer, 15. junij ― Pred vhodom v Evangeličansko cerkev Maribor v Trubarjevi ulici 1 so noco0j slavnostno odkrili deseto avtorsko klop iz serije Zgodbe o klopeh in ljudeh. V kulturnem sporedu sta nastopila harfist Brin Bernatović in igralec Drame SNG Maribor Peter Boštjančič. Duša odmevne mestne civilnodružbene akcije Liljana Jarh je ob odprtju opozorila na spoštljivo sobivanje, ki ga projekt spodbuja v mestu in širše. Avtor klopi z naslovom Stati in obstati je arhitekt Uroš Rošker. Še en trajni prispevek mesta k pomembnemu jubileju 500. obletnice protestantizma.
Kuljajeva obračunala s Potrebuješem: Še veš ne, da te je nategnil

Kuljajeva obračunala s Potrebuješem: Še veš ne, da te je nategnil

Večer, 12. junij ― Še eno oddajo na Žaru so sinoči predvajali na Pop TV. Tokrat so si privoščili legendarnega prvega med Čuki, Jožeta Potrebuješa. In, no ja, prav zares neusmiljeni niso bili. Pa vendar si je zbrana druščina na račun lastnika najširšega nasmeha na slovenski estradi privoščila nekaj pikrih. Poleg glavnega mojstra Žara, Lada Bizovičarja, so si avtorja neštetih, četudi ne ravno globokih slovenskih glasbenih uspešnic privoščili Danijel Šmid Danny, Tilen Artač, Jure Sešek, Vincencij Cankar, Tara Zupančič, Gašper Bergant, Lucija Ćirović, Igor Ribič ter Miha Brajnik. In, za marsikoga presenečenje večera, Jasna Kuljaj. Aljosa Kravanja"Če te otipava Jože potrebuješ, veš, da samo išče denarnico," pravi Jasna Kuljaj."> Aljosa Kravanja "Če te otipava Jože potrebuješ, veš, da samo išče denarnico," pravi Jasna Kuljaj. Šest let sta skupaj ustvarjala oddajo Na zdravje, kjer je Kuljajeva gledalce zabavala ob Boštjanu Romihu. Vsa leta je bila oddaja ena najbolj gledanih v Sloveniji, vse dokler v ekipi ni počilo in je Kuljajeva oddajo zapustila. V mesecih, ki so sledili "velikemu poku" leta 2013, so si člani ekipe, tudi javno, izmenjali nekaj ostrih besed, Jasne nismo videli niti v poslovilni oddaji. Ohladili so se odnosi tudi med voditeljema, v intervjujih smo izvedeli, da je močno škripalo v odnosih tudi tekom same oddaje. Kaj se je v resnici zgodilo med Kuljajevo in Potrebuješem, avtorjem oddaje, je nato postalo priljubljeno ugibanje na spletnih družabnih forumih. Čas očitno res celi rane in Jasna se je povabilu ustvarjalcev oddaje Na žaru odzvala ter na račun svojega nekdanjega šefa povedala nekaj krepkih, četudi se zdi, da bi si lahko duška dala še bolj. Aljosa KravanjaVroče soočenje med Jasno Kuljaj in Jožetom Potrebuješem."> Aljosa Kravanja Vroče soočenje med Jasno Kuljaj in Jožetom Potrebuješem. Stopila je za mikrofon, se pošalila na račun ostalih gostov, nato pa dejala, da se je sama Jožeta Potrebuješa rešila prej kot v tridesetih letih. "Da
Satira, ki prinaša spremembe

Satira, ki prinaša spremembe

Večer, 10. junij ― Ameriški ponudnik videa na zahtevo Netflix je minuli mesec dodobra razburil filmsko javnost, ko sta bila dva njegova filma (Zgodbe družine Meyerowitz in Okja) predvajana na filmskem festivalu v Cannesu. Omenjeno podjetje namreč nima resnejših načrtov, da bi svoje filme kdajkoli predvajalo v kino dvoranah, temveč izključno preko svoje platforme na spletu. Čeprav ta način distribucije ni povsem nov, pa se to prvič dogaja pri visokoproračunskih filmih, polnih največjih zvezdniških in režiserskih imen, ki si jih do zdaj nikakor nismo znali predstavljati brez predvajanja v kinu. Poleg teh dveh filmov, ki bosta na Netflixu dosegljiva šele v prihodnjih tednih, pa je omenjeni ponudnik že prejšnji teden izdal film Vojni stroj Davida Michoda. Glede na to, da je Netflix že nekaj časa na voljo tudi gledalcem v Sloveniji, je to zdaj postal celo prvi celovečerni film na najvišjem nivoju, ki je ekskluzivno premiero na našem ozemlju doživel izključno v spletnem okolju. V tretjem igranem filmu 44-letnega avstralskega režiserja spremljamo generala Glena McMahona (Brad Pitt), ki ga ameriška politična administracija postavi na čelo vojaških operacij v Afganistanu. Moralno pokončni in idealistični McMahon se sprva res zdi idealna izbira za ta položaj, a začne kmalu spoznavati realnosti vojskovanja v 21. stoletju. Daleč so časi, so se narodi bojevali eden proti drugemu - zdaj je pred njim naporna pot lobiranja, političnega prepričevanja in manipuliranja z javnim mnenjem, in še preden se dodobra loti svojega načrta, se ta počasi že začne sesuvati kot hiša iz kart. Film se umešča v žanr vojne satire, ki nas že vse tam od Kubrickovega Dr. Stragelova (1964) zalaga s kakovostnimi filmi, kakršni so MASH (1970), Dobro jutro, Vietnam (1987), Trije kralji (1999), Nikogaršnja zemlja (2001), Popoln dan (2015) ali Vojni psi (2016). Tudi Michodov film zelo dobro prikaže vse stranpoti sodobnega vojskovanja, čeravno njegova komična plat ni tako prepričljiva kot pri omenjenih filmih istega žanra.
Ivanišinov Playing men v Marseillu

Ivanišinov Playing men v Marseillu

Večer, 10. junij ― Dokumentarni film Playing men režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina se je uvrstil v tekmovalni program 28. mednarodnega festivala FID Marseille, kjer bo doživel tudi svojo svetovno premiero. Na festivalu se vsako leto predstavi okoli 150 filmov, ki si jih ogleda približno 25.000 gledalcev, letos bo potekal od 11. do 17. julija. V letošnji mednarodni tekmovalni program so uvrstili 15 filmov, osem svetovnih in sedem mednarodnih premier. Tekmovalni program je zanimiv tudi zaradi izbire dolžin filmov, saj so med njimi tako celovečerni kot tudi srednjemetražni filmi. Najkrajši film na programu je dolg 49 minut, najdaljši pa kar 225 minut. Film Matjaža Ivanišina je dolg 60 minut. Zgodba filma je takšna: med snemanjem dokumentarnega filma o moških in igri zapade režiser v globoko ustvarjalno krizo. V obdobju, ki sledi, začne vso svojo okolico doživljati kot del igre. Spomini iz otroštva in podobe iz nedokončanega projekta se pomešajo v odo o absurdnosti geste. Svečane premiere se bodo udeležili režiser Matjaž Ivanišin, direktor fotografije Gregor Božič in producentka Marina Gumzi. Playing men je nastal pod okriljem produkcijske hiše Nosorogi in koproducenta Restart iz Hrvaške ter ob finančni podpori Slovenskega filmskega centra in Avdiovizualnega centra iz Hrvaške. Matjaž Ivanišin je svoj prejšnji dokumentarni film Karpopotnik uspešno predstavil na pomembnih festivalih: leta 2014 premierno v Rotterdamu, potem na festivalu Tribeca v New Yorku, Lizboni in tako naprej. FID Marseille sodi med najpomembnejše festivale dokumentarnega filma, prepoznaven je po predstavitvi dokumentarnih produkcij in tudi igranih filmov. Poleg tega FID Marseille organizira FID Lab, podporno platformo mednarodni koprodukciji, in FID Campus, kjer se študentje na delavnicah usposabljajo v različnih filmskih veščinah. Zadnji slovenski film na festivalu v Marseillu je bil predstavljen leta 2013: to je bil film Deklica in drevo režiserja Vlada Škafarja. Leta 2009 je Vlado Škafar na festival
še novic