SEM, 27. februar 2019 ― Pustna dediščina Slovenije je izredno pestra in bogata. Številna lokalna pustovanja, ko se pustni liki odpravijo od hiše do hiše, kjer zaželijo vse dobro in z ropotom preganjajo vse slabo, pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne dediščine.  Živost nesnovne kulturne dediščine je »gonilo«, da se šege, navade, znanja in veščine prenašajo iz generacije v generacijo. Pa vendar: tako kot se spreminja način življenja, se spreminja tudi nesnovna kulturna dediščina, kar se kaže tudi pri nekaterih pustnih šegah – ne vseh! Nekoč so se šemili le neporočeni moški, kar še danes dosledno ohranjata fantovski skupnosti Ravenskega in Drežniškega pusta. Drugod se šemijo tudi poročeni moški, a žensk ne prepuščajo medse, kot je to npr. pri Hrušiških škoromatih. Pri kurentu, najbolj množičnemu pustnemu liku v Sloveniji, pa si kurentije nadenejo neporočeni in poročeni moški, ženske, kot tudi otroci: dečki in deklice. Za ohranjanje pustne dediščine pa niso pomembni le tisti, ki se našemijo, temveč imajo pomembno vlogo tudi punce in matere, saj one spletejo nogavice, izdelajo rože iz papirja, zašijejo kostume itd. Čeprav je število različnih karnevalov po Sloveniji v porastu, kamor se odpravijo številne pustne skupine na gostovanje, pa je prisotnost pustnih likov v domači vasi, na domačem obhodu ali poberiji za njih najpomembnejši del pusta. Takrat domačini odprejo svoja vrata pustnim skupinam, jih pogostijo in obdarijo. Pustne šege so del celotne lokalne skupnosti, ki s to dediščino živi in jo ohranja. V Sloveniji imamo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane številne pustne šege: Cerkljansko laufarijo, Borovo gostuvanje, Obhode pustnih orače, Škoromatijo, Obhode kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarijo, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust mozirski. Strokovni opisi teh pustnih šeg so dostopni na: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register Register redno dopolnjujemo in zato so v pripravi še nekatere druge pustne šege kot npr. vleka ploha / pl