SEM, 15. april 2019 ― V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.  Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin. Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine? Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.   Progr

SEM, 12. april 2019 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 11. april 2019 Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije V sredo, 17. aprila 2019, ob 19.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje gostujoče razstave Šamanizem ljudstev Sibirije z zbirko iz Ruskega etnografskega muzeja. Prisostvovali mu bodo gostje iz Ruskega etnografskega muzeja - avtorici razstave dr. Valentina Gorbacheva in dr. Irina Karapetova ter namestnica direktorja Ruskega etnografskega muzeja ga. Elena Gerasimenko. Pred odprtjem ob 18.30 bo na ploščadi pred SEM potekala uprizoritev Pomoč z umetnostjo ob spremljavi bobnov, ki jo bo izvedla skupina študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava v SEM v Ljubljani je plod strokovnega sodelovanja SEM z Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga, enim največjih etnografskih muzejev v Evropi.  Ta v svojih zbirkah med drugim hrani več kot 60.000 muzejskih predmetov in 20.000 fotografij, ki predstavljajo kulturo prvotnih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, in tudi šamanizma, o katerem govori razstava. Na razstavi v SEM je na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Razstava je umeščena v program SEM kot muzeja za katerega je značilno dolgoročno posvečanje promociji kulturne raznolikosti. Slovenski etnografski muzej namreč stremi h komuniciranju spoznanj tudi o nam oddaljenih in malo poznanih kulturah, njihovih etničnih identitetah na globalni ravni, ki razkrivajo izjemno bogastvo materialne, družbene in duhovne kulture ter modrosti avtohtonih ljudstev sveta. Kot je zapisala direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar v predgovoru razstavnega kataloga: ''Vsebina te gostujoče razstave sledi enemu glavnih sporočil Slovenskega etnografskega mu