Novice

muzeji

Objava petih vicev dvajsetega izbora

Objava petih vicev dvajsetega izbora

SEM, 20. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral dvajseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva:  Kaj ti v tem času pomeni BMW ali Audi, če mora stati doma? Zdaj si frajer, če maš traktor in lahko greš na njivo! Ker smo prejeli zahvale s strani tisočev igralcev golfa, smo se odločili, da dovolimo več športnih aktivnosti. Nov sveženj ukrepov bo od jutri dovolil še: smučanje, smučarske skoke, kajtanje, polo in jadranje. Aktivnosti lahko opravljate le znotraj meja lastne občine. Dopolnitev dosedanjih merskih enot: Milimeter, centimeter, decimeter, meter, kilometer, občina. Ne glede na datum razglasitve konca epidemije je že danes jasno, da bo poletje prišlo deset kil prezgodaj. Jutri grem v pisarno v drugo občino. Vznemirjena kot devica na poročno noč. Seznam vseh izbranih vicev

Nekrolog Helene Rant

Gorenjski muzej, 20. april 2020 ― Naša sodelavka Helena Rant je odšla. Tako posebna kot je bila Helena, je bila tudi njena bolezen, redka in težko določljiva. Zelo huda, ker je tako hitro napredovala, še posebej za žensko v najboljših letih. Hočemo se spominjati Helene, ki ... Read More

Pa še nekaj za spomin

Planinski muzej, 20. april 2020 ― Muzejska trgovinica je postala skoraj obvezna ponudba vsakega sodobnega muzeja in Slovenski planinski muzej ni izjema. Spominke izbiramo pazljivo, prednost dajemo domačim dobaviteljem in naravnim materialom.  Skupno vodilo pri izboru so seveda gore, na motivih pa prevladujeta Triglav in planika. Slednjo lahko kupite kot magnet, priponko, leseno, kovinsko, filcano ali keramično, celo užitno: čokoladno. V [...]

Polona Lovšin – ilustracije

Medobčinski muzej Kamnik, 20. april 2020 ― V letu 2020 predstavljamo ilustratorko Polono Lovšin (1973) na dveh lokacijah in sicer v domačem Trzinu, kjer bomo avtoričina  dela predstavili na panojski razstavi in v galeriji Pogled v Kamniku, kjer bodo na ogled tudi avtoričine izvirne ilustracije in knjižne izdaje slikanic. Ob tej priložnosti je v pripravi tudi katalog oblikovalca Vladimirja Ristića z besedilom […] The post Polona Lovšin – ilustracije appeared first on MM:K.
Gojškle

Gojškle

Loški muzej, 20. april 2020 ― Gojškle so nekoč uporabljali za hojo oziroma drsanje po snegu. Imele so podobno obliko kot drsalke in so bile običajno izdelane iz lesa.
Stara znanja – nova spoznanja

Stara znanja – nova spoznanja

SEM, 20. april 2020 ― Mikroorganizmi se na različnih površinah zadržujejo različno dolgo. Zato najbrž ni naključje, da so že v preteklosti za predmete, ki pogosto prihajajo v stik z rokami, uporabljali posebne materiale. Medeninaste kljuke Kovine, ki vsebujejo baker, kot je medenina, imajo naravni biocidni učinek. Na njihovi površini kovinski ioni preprečuje razvoj alg, plesni, gliv in virusov. Zato je uporaba medenine za izdelavo kljuk še posebej primerna v javnih ustanovah, kot so šole in bolnišnice. Priporočila o uporabi določenih kovin za kirurške posege kot preventivo pred okužbami zasledimo že v starih indijskih medicinjskih spisih Sushruta Samhita. Srebrni jedilni pribor Uvedba jedilnega pribora v srednjem veku, posebno vilic, je vplivala na podobo prehranjevanja, ločila je vljudno, civilizirano od barbarskega. Stoletja pa so nas vilice tudi varovale pred potencialno nevarnimi okužbami, saj naravni biocidni učinek srebra preprečuje obstoj alg, plesni, gliv in virusov na njegovi površini. Danes se srebro še vedno uporablja v medicinske namene, manj pa se zavedamo, da tudi nošenje srebrnega nakita pripomore k boljšemu zdravju. Če slučajno podedujete družinski srebrni pribor, ga tudi uporabite! Les v kuhinji Danes se v kuhinji spet bolj uporabljajo leseni pripomočki, kot so lesene žlice, deske in posode. Nedvomno imajo za to zasluge mladi oblikovalci in izdelovalci lesenih izdelkov, ki jim je uspelo obudili uporabo lesa. Les po svoji naravni sestavi deluje antibakterijsko in preprečuje razmnoževanje bakterij na svoji površini. Ste vedeli, da bakterija salmonele na obdelani leseni površini preživi le nekaj minut za razliko od plastike, kjer se lahko celo razmnožuje? Vendar pazite! Trenutno ni nobenih dokazov, da bi našteti materiali uspešno preprečevali širjenje virusa COVID-19, zato se še naprej držite navodil, ki jih prejmete od pristojnih institucij.
Franja Tavčar, gospa z Visokega

Franja Tavčar, gospa z Visokega

Loški muzej, 20. april 2020 ― Franja Tavčar je sodelovala pri ustanavljanju številnih društev in organizacij za ženske in otroke, imela pomembno vlogo pri dobrodelnih akcijah, bila med glavnimi pobudniki zbiranja podpisov v podporo majniški deklaraciji in postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević.
Zakodirano planinstvo – četrti teden: Drugi namig

Zakodirano planinstvo – četrti teden: Drugi namig

Planinski muzej, 19. april 2020 ― Na vrsti je nedeljski namig: Alojzij Knafelc je bil slovenski kartograf in planinec. Leta 1922 je postal načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Bil je tudi oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih. Narisal je vrsto grebenskih kart: Julijskih Alp, Blejskega jezera z okolico, Roža … Leta 1900 je na Kredarici fotografiral prvo tamkajšnjo poroko. Seveda [...]
18. april – mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij

18. april – mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij

Mestni muzej Idrija, 18. april 2020 ―     Mednarodni dan spomenikov praznujemo od leta 1982 naprej, ko ga je razglasilo Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS in leto kasneje potrdila tudi Generalna skupščina organizacije UNESCO. Letošnja globalna tema ima naslov Preplet kultur, naša dediščina, skupna odgovornost. Tema je glede na trenutno situacijo več kot primerna, saj izpostavlja našo povezanost […] The post 18. april – mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij appeared first on Mestni muzej Idrija.

Mi mamo se fajn!

Planinski muzej, 18. april 2020 ― Muzej je za mlade obiskovalce neskončen vir znanja, zato so ravno oni ciljna skupina, ki ji posvečamo posebno pozornost. S skrbno premišljenimi pedagoškimi programi in interaktivnimi vsebinami želimo nadobudnim raziskovalcem znanje, ki ga nudi muzej, podati na zabaven način in spodbujati njihovo ustvarjalnost. Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, [...]

Mi mamo se fajn!

Planinski muzej, 18. april 2020 ― Muzej je za mlade obiskovalce neskončen vir znanja, zato so ravno oni ciljna skupina, ki ji posvečamo posebno pozornost. S skrbno premišljenimi pedagoškimi programi in interaktivnimi vsebinami želimo nadobudnim raziskovalcem znanje, ki ga nudi muzej, podati na zabaven način in spodbujati njihovo ustvarjalnost. Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, [...]

100-letnica rojstva akad. prof. dr. Staneta Gabrovca

Medobčinski muzej Kamnik, 18. april 2020 ― Na današnji dan, 18. aprila leta 1920 se je na gradu Zaprice rodil Stanislav Gabrovec. Oče Franc je bil iz Palovč pri Kamniku, mama Jožefa, rojena Stanič, pa je bila Primorka iz Anhovega. Imel je starejši sestri Jožefo in Olgo. Živeli so od očetovega zaslužka (bil je železničar), kar ni bilo lahko. Leta 1927 je […] The post 100-letnica rojstva akad. prof. dr. Staneta Gabrovca appeared first on MM:K.
Objava petih vicev devetnajstega izbora

Objava petih vicev devetnajstega izbora

SEM, 17. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral osemnajsti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zdaj, ko v javnosti nosimo maske in rokavice, vsaj dolgih jezikov in krempljev ne vidimo. Toliko časa kot ga sedaj prebijem doma, sem nazadnje prebil takrat, ko so me prinesli iz porodnišnice. Ne izpustite zajtrka! Je najpomembnejši od preostalih 15. obrokov na dan! Vsem lastnikom bifejev in gostiln! Začnite z naročili alkohola, da se slučajno ne bo zgodilo kot z maskami! Kdor se ni zredil vsaj za 5 kil, ni bil v izolaciji. Danes začenjajo s preverjanjem. Kazen je 450 evrov. Seznam vseh izbranih vicev
Top 5 tega tedna

Top 5 tega tedna

SEM, 17. april 2020 ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci! Ob pojavu pandemije smo v Slovenskem etnografskem muzeju želeli razen naših številnih digitalnih vsebin našim zvestim obiskovalcem ponuditi tudi nekaj novega, hkrati pa smo želeli prispevati k dokumentiranju nastale situacije kot družbeno odgovorna ustanova. Odločili smo se za zbiranje šal in vicev na temo koronavirusa, ki so se pojavili med nami. Ena od značilnosti vicev sicer je, da se prenašajo ustno, v današnji situaciji, ko smo prisiljeni ostati doma, pa smo priča poplavi vicev preko različnih sodobnih načinov komuniciranja (Facebook, Twitter, Viber, Skype, Whatsapp, elektronska pošta, sms,...). Zbrali smo že več kot 700 vicev v obliki slik, fotografij, videov ali klasičnih besednih, vsak dan med tednom pa na spletni strani SEM objavimo izbor petih najboljših tega dne. Šale so v današnji situaciji več kot dobrodošle, saj nam lahko pomagajo pri razbijanju monotononih dni v izolaciji ali pri premagovanju neprijetnih občutkov, stisk in tesnobe, povezanih s koronavirusom. Zato vas vabimo k prebiranju vicev in da vice iz naše spletne strani delite s svojimi prijatelji, družino. Ob tem pa vas prijazno vabim tudi k brskanju po našem spletnem zavihku SEM OD DOMA, kjer vas med drugim vabimo k ogledu naših bogatih digitalnih zbirk, v katerih lahko najdete izbrane muzejske predmete, bogato predstavljeno fototeko in filme z etnološko tematiko iz naše produkcije. Miha Špiček, Vodja Dokumentacije SEM TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA     1. Povabilo k zbiranju vicev ali "koronski humor"     2. Zbirka fotografij Pustne maske škoromatov iz Hrušice     3. Fotografije Orlovih terenskih ekip     4. Zbirka fotografij Karola Holynskega     5. Zbirka fotografij Petra Nagliča
Deščica za zdravljenje bradavic

Deščica za zdravljenje bradavic

SEM, 17. april 2020 ― Ali ste vedeli, da si bradavice lahko pozdravite tudi z deščico? Predmet, ki sodi v zbirko vraževerja je smrekova deščica za zdravljenje bradavic. Kolikor je bradavic, toliko je zarez na deščici. V opisu s terena so zapisali: »Če jih je imela 9 – te je moral najprvo prešteti. Potem je zarezal v trsko 9 zarez in govoril 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. Ko je to naredil, je vrgel to trsko v peč, da je zgorela in potem so bradavice izginile«.
Zdravilni kamen z dvema luknjama

Zdravilni kamen z dvema luknjama

SEM, 17. april 2020 ― Ali veste, da imamo na stalni razstavi Med naravo in kulturo zdravilni kamen? Ta kamen z dvema luknjama je imel po pripovedovanju posebno moč, da kravi ali kozi odvzame bolezen, če npr. žival podobna miši ugrizne žival na vime, potem je treba kravo ali kozo »molzti« tako, da se dajo vime skozi luknji in nato molzejo. Kamen je potrebno piskati s strugi Soče in mora imeti dve naravni luknji.
Haloška žvegla

Haloška žvegla

SEM, 17. april 2020 ― Haloška žvegla je lesena stružena piščal tipa prečne flavte s šestimi luknjicami, na katero se da igrati melodije v obsegu skoraj dveh oktav. Največkrat jih izdelujejo iz pušpanovega, slivovega ali hruškovega lesa, v različnih velikostih (od enojke, ki je dolga nekaj več kot 20 cm, do devetke, daljše od pol metra). Osmica in devetka sta narejeni iz dveh kosov, »sta sklepnati«, kakor rečejo v Halozah, predvsem zaradi lažje izdelave. Najstarejša pričevanja in dokumenti o žvegli na Slovenskem segajo v 15. stoletje, živa tradicija žveglanja pa se je ohranila do nedavnega le še v Halozah. Tam se je za domače veselice, žegnanja, godove, ohceti in po skupnih delih, ličkanju koruze, luščenju pešk, ob košnji, teritvi in mlatvi večkrat godlo na žvegle, spremljale so jih marsikdaj še violine, harmonika, orglice ali trstenke, pritegnili so jim tudi pevci. Zadnji izdelovalec žvegel je bil v 90. letih prejšnjega stoletja Izidor Cafuta iz Sedlaška pri Podlehniku, ki je izdelal žvegle tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo. Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.
Trstenke

Trstenke

SEM, 17. april 2020 ― V antični Grčiji poznano glasbilo pod imenom syrinx ali panova piščal sodi med najstarejša glasbila sploh. Sestavlja jih v vrsto zložen niz različno dolgih in zato različno uglašenih cevk. Na naših tleh so se razvijale predvsem trstene panove piščali, največkrat imenovane trstenke, ponekod pa še dudle, orgeljce, piskulice, pišole, toplarce…. Med seboj trdno povezanih cevk pri trstenkah je od 5 do 47. Slovenske trstenke (tipa V) so tako po uglasitvi kot po obliki enkraten inštrument v svetu: nanje se da s hkratnim pihanjem v sosednji cevki igrati tudi dvoglasno, saj sta levi in desni krak glasbila uglašena različno. V preteklosti so trstenke prodajali predvsem kramarji po vaških sejmih, shodih, proščenjih in na božjih poteh, marsikod pa so si jih znali izdelati tudi doma. Nanje so igrali zase in bolj za zabavo, včasih tudi za ples; najraje v družbi s še kakšnim drugim glasbilom, npr. s hruškinim peresom, orglicami, žveglo, violino ali lončenim basom. Nekdaj so bile trstenke priljubljeno glasbilo na Koroškem in prek Štajerske do Prekmurja, južno pa prek Posavja in Dolenjske do Notranjske. Najdlje so se na Slovenskem ohranile v Halozah, kjer jih je še v 90. letih prejšnjega stoletja kot zadnji izdeloval Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju, ki jih je izdelal tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo. Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.
Zakodirano planinstvo – četrti teden

Zakodirano planinstvo – četrti teden

Planinski muzej, 17. april 2020 ― Petek je in čas, da vam predstavimo novega "skriteža": Narava je res umetnica. Koliko navdiha za ustvarjalne ideje lahko človek najde v njej. Morda so tvoje hlače pravkar v barvah gosenice metulja? Takoj ti postrežem že s prvim namigom: Tudi planincem je bila v pomoč in navdih pri snovanju planinskih koč, poti, opreme … [...]

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; nimfa Kirka

Gorenjski muzej, 17. april 2020 ― Čarovnice, ki moškim zavdajajo živalsko podobo Nadaljujemo z ženskimi zgodbami, ki jih je za t.i. Vitrino meseca, ki zaradi epidemije žal ni na ogled, pripravila ddr. Verena Vidrih Perko. V današnjem zapisu je predstavljena nimfa, nevarna lepotica Kirka.  Kirka je bila nimfa ... Read More

Votivna slika Terezija Beč, 1794

Medobčinski muzej Kamnik, 17. april 2020 ― Votivna slika, naslikana na lesu, prikazuje strašno nesrečo mlade deklice Terezije Beč leta 1794. Preprosti slikar je poskušal prikazati padec deklice kot nekakšen filmski kader. V otroški igri je prišlo do nesreče, ko je Terezija stala na skali,  sledimo njenemu padcu s skale nad kapelico in kako je s poškodovano glavo obležala na cesti. Naslikana […] The post Votivna slika Terezija Beč, 1794 appeared first on MM:K.
Zakodirano planinstvo – tretja rešitev

Zakodirano planinstvo – tretja rešitev

Planinski muzej, 17. april 2020 ― Petek je dan za rešitev uganke in novo nalogo. Naša skrita cvetlica je planika. Čestitke vsem, ki ste našli odgovor. Planika ima več ljudskih imen, ki poudarjajo njene značilnosti: očnica, skalica, belunec, goličavarica, mačnica, očinec, očino zelišče, pečnica, skalarica, zvezdnica, planinka, edelvajs, srebrna zvezdica … Leta [...]

Lov za kamniškimi zakladi

Medobčinski muzej Kamnik, 17. april 2020 ― Igra je zasnovana tako, da se jo da igrati preko spleta ali v naravi – na sprehodu po Kamniku.  Če jo boste igrali za računalnikom, si pomagajte z naslednjimi spletnimi orodji, stranmi in literaturo: https://www.google.si/maps/ https://www.muzej-kamnik-on.net/ Kamniško-komendski biografski leksikon – https://www.leksikon.si/Default.aspx?language=sl-SI&language=sl-SI mag. Zora Torkar, Janja Železnikar, dr. Jure Žalohar, Odsevi kamniških tisočletij. Kamniško območje od […] The post Lov za kamniškimi zakladi appeared first on MM:K.
Slovenski muzeji kot prostori osveščanja o pomenu varovanja okolja

Slovenski muzeji kot prostori osveščanja o pomenu varovanja okolja

SEM, 17. april 2020 ― Prepričanje, da muzeji niso zgolj institucije, ki hranijo dediščino in predstavljajo izbrane elemente naše civilizacije, temveč so tudi pomemben akter v soustvarjanju vsakokratne družbe, omogoča krepitev njihove vloge v družbi in vpliva na njihovo delovanje. Muzeji tako postajajo aktivni sogovorniki v razpravah o perečih družbenih temah, ki vplivajo na življenja ljudi. Ena teh tem so tudi podnebne spremembe, pri katerih se muzeji kažejo kot pomembne ustanove, kjer lahko poteka raziskovanje, izobraževanje in aktivno udejstvovanje na področju varovanja okolja in razvoja trajnostnih praks. Muzeji lahko v sodelovanju s skupnostmi, v katerih delujejo, spodbujajo raziskovanje alternativnih vsakodnevnih praks ljudi, ki imajo vpliv na okolje. Pomembno pa je tudi, da so muzeji pozorni na okoljski odtis svojega delovanja in ga poskušajo zmanjševati. Ta prispevek prinaša pregled nekaterih razstav slovenskih muzejev, ki so se dotaknile vprašanja vplivov človekovega ravnanja na okolje in predlagale bolj trajnostne rešitve. Spodbuda zanj je razstava Izginjajoči svet – ohranimo naše morje (2020) v Narodnem muzeju Slovenije, ki je prikazala fotografije poklicnega potapljača in podvodnega fotografa Iveta Šoše. Z njimi je želel avtor opozoriti, da je zaradi človekovih ravnanj pod morsko gladino vse manj življenja.   Nevidno življenje odpadkov»Pokaži mi svoje odpadke in povedal ti bom, kdo si. Pokaži mi, koliko odpadkov proizvedeš, in povedal ti bom, v kakšni družbi živiš.« norveški antropolog Thomas Hylland Eriksen Nevidno življenje odpadkov (2019) je bila eksperimentalna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je pred samo muzejsko stavbo nastajala nekaj mesecev. Soustvarjali so jo mimoidoči, ki so svoje smeti odlagali v tam postavljene zabojnike. Avtorja razstave Sebastjan Weber in Urška Repar sta z njo želela opozoriti na problematiko odpadkov, ki jih je danes vse več, ter spodbuditi ljudi k razmisleku o tem, kako zmanjšati njihovo količino oziroma jih v celoti prene
še novic