Top 5 tega tedna

Top 5 tega tedna

SEM, 24. april 2020 ― Spoštovane obiskovalke in obiskovalci! Šest tednov je že, odkar smo zaprli vrata muzeja in na široko odprli neka druga – virtualna. Veliko tega, kar bi si sicer lahko pogledali na razstavah, si zdaj lahko ogledate na naših spletnih straneh. Dodali pa smo še nove vsebine: take, ki razkrivajo sicer manj vidno delo v muzeju, in tudi take, ki z vašo pomočjo spremljajo nove okoliščine in bodo nekoč zanimiv dokument časa. Čeprav še vedno ne vemo kdaj, upamo, da nas boste lahko kmalu spet obiskali. Ker s pandemijo verjetno ne bomo opravili čez noč, bodo nove razmere od nas zahtevale nova pravila obnašanja. Bližino bo zamenjala distanca, dotike bodo zamenjali pogledi, manj bo skupinskega, več bo osebnega. Še vedno pa bomo tukaj – z vami in za vas! Ana Motnikar, vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA Med restavratorji: kratki zapisi o izbranih restavriranih predmetih    Zbiramo misli, razmišljanja, verze, zgodbe …: KDO SEM v času pandemije? Prispevek: Slovenski muzeji kot prostori osveščanja o pomenu varovanja okolja Virtualni sprehod po razstavah SEM od doma Doživite in poslušajte navdihujoče zvoke iz muzejskih razstav 
Zakodirano planinstvo – peti del

Zakodirano planinstvo – peti del

Planinski muzej, 24. april 2020 ― Tudi ta teden sem zate pripravil uganko, do četrtka moraš najti našega muzejskega "skriteža". Prvi namig se glasi: Lani je Slovenski planinski muzej skupaj z ostalimi gorenjskimi muzeji pripravil razstavo o neverjetnih gorah. Ogledaš si jo lahko na stalni razstavi v času, ko je muzej odprt. Ima posebno obliko in celo poseben naslov. Veš [...]
Zakodirano planinstvo – rešitev četrtega tedna

Zakodirano planinstvo – rešitev četrtega tedna

Planinski muzej, 24. april 2020 ― Gorski apolon (Parnassius apollo) Gorski apolon je metulj, ki živi na osončenih gorskih travnikih in planinah. Opazujemo ga lahko na višku planinske sezone, junija in julija, ko leta s cveta na cvet. Najraje ima nektar raznih osatov, glavincev in grabljišč. Njegove gosenice se hranijo z mladimi poganjki bele homuljice, zato ga najdemo [...]
Rezljana vrata z upodobitvijo Samsona v boju z levom

Rezljana vrata z upodobitvijo Samsona v boju z levom

SEM, 24. april 2020 ― Vrata so del stavbnega pohištva in zato stalno izpostavljena različnim vremenskim vplivom. Zaradi dežja, sonca in vlage še najbolj na spodnjem delu, kjer so običajno najbolj poškodovana, proti vrhu se poškodbe postopno zmanjšujejo. Pred začetkom konservatorsko-restavratorskega posega so bila vrata z upodobitvijo Samsona v boju z levom v srednje dobrem stanju. Na lesenem nosilcu je bilo nekaj mehanskih poškodb, rezbarjeno polnilo vrat je bilo počeno na stiku, manjkal je rezbarjen cvetlični ornament, vidne so bile tudi poškodbe zaradi predelave oziroma menjave ključavnice. Les je ohranil zadovoljive mehanske lastnosti. Kovinska nasadila so bila korodirana, sicer pa dobro ohranjena ter brez večjih poškodb. Manjkala je kljuka s ključavnico. Polikromacija cvetličnih ornamentov je bila razmeroma dobro ohranjena, le na nekaterih manjših delih je bila razpokana in je odpadala. Nasprotno pa je bila na polnilu vrat v zelo slabem stanju. V večjem delu je bila popolnoma uničena in je odpadla skupaj s podlogo. Opravili smo več analiz in UV fotografiranje. Odvzeli smo nekaj vzorcev barvnih plasti in jih analizirali z različnimi metodami: optično mikroskopijo (OM), infrardečo spektroskopijo s Fourierovo transformacijo (FTIR) ter ramansko mikrospektroskopijo (MIC RS). Na podlagi raziskav in analiz smo ugotovili, da poslikava ni enotna. Število in debelina slojev sta se na različnih področjih vrat zelo razlikovala, zato sklepamo, da so bile predelave izvedene v različnih obdobjih. Na podlagi opravljenih analiz prav tako težko določimo, kaj je prvotna plast, saj je vprašanje, če se je sploh ohranila. Prvotni namen konservatorsko-restavratorskega posega je bil sanirati poškodbe na nosilcu in v celoti retuširati poškodbe polikromacije. Vendar pa se zaradi obsežnosti poškodb in pomanjkanja informacij nismo odločili za popolno retušo, saj bi s tem predmet izgubil svoj karakter in pristnost. Muzejskih predmetov ne restavriramo zato, da bi bili spet v prvotni uporabi. Obiskoval
Objava petih vicev triindvajsetega izbora

Objava petih vicev triindvajsetega izbora

SEM, 23. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral triindvajseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Malo sem razmišljal … če fašem Covid19 in grem naokrog kihat, ali bom potem postal influencer? Oblačim si jakno in mož me vpraša: »Kam pa greš?« Mu rečem: »Na balkon.« »Ni govora, si bila že včeraj.« Komaj čakam, da bomo lahko v kafičih spet buljili vsak v svoj mobi. Zdravniki opozarjajo vlado: Predpisati obvezno nošenje mask mesec dni po začetku epidemije je kot nadeti si kondom na dan poroda. Prodam pozitiven tampon na Covid 19. Takojšnje ugodnosti: 15 dni sami doma, žena in otroci pri tašči, naročnina na Netflix, gajba pira. Minimalne možnosti za obisk davkarije. Cena po dogovoru. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev štiriindvajsetega izbora

Objava petih vicev štiriindvajsetega izbora

SEM, 23. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral štiriindvajseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Če se virusa lahko ubranimo z umivanjem rok, zakaj cepiva ne ustvarijo iz žajfe? Po karanteni bo jasno, v kateri družini dobro in v kateri slabo kuhajo. Celo življenje so mi govorili, naj bom pozitiven. Zdaj ko sem, se me pa vsi izogibajo. Janezek se pogovarja z babico. "Babi, komaj čakam na praznovanje mojega letošnjega rojstnega dne," reče Janezek. "Kako pa ga boš praznoval, če smo vsi v karanteni?" vpraša babica. "Ja preko snapchata," ji odgovori Janezek. A na plažah bo letos tud selekcija? Penzijonisti do 10h, pol pa vsi ostali... Seznam vseh izbranih vicev
23. april – svetovni dan knjige

23. april – svetovni dan knjige

Mestni muzej Idrija, 23. april 2020 ―       “Dobra knjiga je zlata knjiga!” Se strinjate s to trditvijo? Današnji dan, 23. april, je svetovni dan knjige. Povezan je z datumom smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa. Obeleževali ga bomo na različne načine, verjetno drugače kot prejšnja leta, a še vedno s knjigo v roki. V letošnjem Bevkovem letu v […] The post 23. april – svetovni dan knjige appeared first on Mestni muzej Idrija.

Zakodirano planinstvo – četrti teden: Zadnji namig!

Planinski muzej, 23. april 2020 ― Prepričan sem, da tokratna uganka ni bila pretrd oreh. Da boš gotov v rešitev, ti dolgujem še zadnji namig: Bela homulica raste na zelo pustih tleh na izrazito sončnih legah. V Sloveniji je razširjena v alpskem, predalpskem in submediteranskem območju, v ostalih delih Slovenije pa je ni ali je zelo redka. Cveti od junija [...]
Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz Strahlove zapuščine

Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz Strahlove zapuščine

SEM, 23. april 2020 ― Na gradu Stara Loka na Gorenjskem je od srede 19. st. nastajala ena največjih in najpomembnejših umetnostnih zbirk na Kranjskem. Bila je plod zbirateljske strasti in skrbnega dela Edvard Strahla in njegovega sina Karla. Zbirala sta slike domačih mojstrov in druge umetniške predmete, pohištvo, knjige in razne starine. Leta 1930 je bila zbirka razprodana na javni dražbi, saj Karl Strahl ni imel potomcev. V svoji oporoki je domačim galerijskim in muzejskim ustanovam omogočil ugodnejši odkup. Tako so lahko predstavniki Narodne galerije, Narodnega muzeja in Etnografskega muzeja že pred dražbo izbirali slike in predmete ter imeli pri nakupu 25% popust na izklicno ceno. Na ta način je Etnografski muzej pridobil 75 predmetov, med njimi tudi prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Karl Strahl je na koncu svoje oporoke zapisal: »Iz srca želim, da naj bo to, kar sem doslej hranil in ne brez težav skrbno varoval, vsem prizadetim v korist in blagoslov.« V primeru našega izvoda Slave vojvodine Kranjske so se zapustnikove želje prav gotovo uresničile. Valvasorja uvrščamo med začetnike etnološke stroke na Slovenskem, njegova Slava pa predstavlja dragocen vir za poznavanje načina življenja naših prednikov. Komplet prve izdaje Slave vojvodine Kranjske iz Strahlove zbirke je v muzeju skrbno shranjen v trezorju v muzejski knjižnici. Po predhodnem dogovoru si ga je možno ogledati v čitalnici. Dostop do elektronske verzije Slave vojvodine Kranjske omogoča NUK preko svojega servisa dLib

Kamniško območje in španska gripa pred sto leti

Medobčinski muzej Kamnik, 23. april 2020 ― Pred dobrimi sto leti smo imeli podobno pandemijo neznane bolezni – t. i. španske gripe, ene najstrašnejših v zgodovini, ki je razsajala v letih 1918 -1919. Bolezen se je razširila iz Kansasa v ZDA v Evropo spomladi 1918. Zaradi vojnih razmer in vojaške cenzure so o gripi poročali le v nevtralni Španiji, po kateri je […] The post Kamniško območje in španska gripa pred sto leti appeared first on MM:K.
še novic