SEM, 18. december 2020 ― V teh prazničnih dneh, ko po domovih že prijetno diši po domačih sladkih dobrotah, z vami delimo kratko predstavitev poprtnika – božičnega kruha, ki je še danes v nekaterih krajih v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem na praznični mizi prisoten od božiča pa vse do svetih treh kraljev.   Danes ima poprtnik, ki ga gospodinje največkrat pripravljajo pred praznikom svetih treh kraljev v obliki hlebca iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik (npr. kitkami, ptički, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča), predvsem vlogo prazničnega peciva, saj je izgubil svojo nekdanjo obredno funkcijo. Včasih, ko so verjeli, da ima magično moč, so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha - za vsak »sveti večer« enega (božič, novo leto, sveti trije kralji), dodajale so jim tudi zelišča ali suho sadje, in jih okrasile s testenimi okraski. Skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom, so poprtnik hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo najbolj prisotno poimenovanje. Poznamo ga še pod imenom žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik. Poprtnik so uživali člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk. S tem kruhom so bile povezane tudi nekatere šege, ki so opisane v opisu enote Priprava poprtnikov v Registru nesnovne kulturne dediščine. Tako piše, da je bilo pokušanje poprtnika v različnih domovih za fante dober izgovor za obiskovanje deklet in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil. S pomočjo poprtnika so tudi prerokovali. Stran kruha, na kateri je skorjica hlebčka počila, naj bi nakazovala smer, iz katere bo v hišo prišel ženin. Z velikostjo kosa kruha, ki ga je dobil otrok, so nakazovali, za koliko bo zrasel v naslednjem letu. Poprtnik je veljal tudi