SEM, 15. november 2022 ― Ta četrtek ob 18h vabljeni tudi na ZADNJE in brezplačno VODSTVO po razstavi s Katerino Mirović (Stripburger). Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja SEM, je ob razstavi zapisala: »ATAK v svoj ilustratorski imaginarij ne vključuje zgolj junakov iz zakladnice nemških pravljic ali mednarodne popularne kulture, temveč sega dlje v nemško likovno tvornost, kakršni so bili Bilderbogen. To so bili enostransko potiskani grafični listki z ročno koloriranimi slikami in besedili kot oblika izjemno razširjene množične likovne kulture v 18. in 19. stoletju, ki jih smatramo za praobliko stripa. Njihovi predhodniki so bili enostransko tiskani lesorezni listki in ilustrirani letaki iz 15. in 16. stoletja. Njihova motivika se je razširila po vsej Evropi in svoje mesto so v 19. stoletju našli tudi v slovenskem prostoru na poslikanih panjskih končnicah. To velja zlasti za vojaške motive in motiv narobe sveta, ki ga na končnicah predstavljajo motivi Živali nesejo lovca h pogrebu, Medved strelja lovca in Lisica brije lovca. Narobe svet je ena najpopularnejših ATAKovih ilustriranih knjig za otroke.   Imanentni del ATAKovega umetniškega procesa je zbirateljski proces. Med motivi njegovih slik in ilustracij se često znajdejo zbirateljski predmeti, ki ga obkrožajo v studiu, med njimi tudi figurice ameriškega detektiva Dicka Tracya in Tintina, junaka 23 zgodb, ki pripovedujejo o njegovih detektivskih podvigih na različnih koncih sveta. Dogodivščine obeh detektivov so v 20. stoletju dosegle globalno popularnost, ki med mladimi ne pojenja. Je pa način prikazovanja Tintinovih srečevanj z drugimi in drugačnimi zaradi mestoma kolonialne konotacije in iz rasizma izvirajočih stereotipov – primer za to je zgodba Tintin v Kongu - predmet kritike in zahtev po umiku stripov iz prodaje. Nanje v tej luči lahko gledamo kot na dokumente časa, v katerem so nastali, ki jih je z današnje prespektive potrebno ustrezno komentirati. Na ta način so lahko sredstvo za kritičen razmislek o pogledih na druge k

SEM, 14. november 2022 ― ... To so izbrani reki arhitekta Jožeta Plečnika, vtisnjeni na lesenem obodu lestenca, ki je del Lectarije – opreme nekdanje prodajalne domače in umetne obrti, ki je bila na Kongresnem trgu 5 v Ljubljani odprta leta 1939. Oprema lokala Lectarija je (ob medičarski in svečarski delavnici Jakoba Krbavčiča) del stalne razstave Plečnikova Lectarija. Na njej se združujejo medičarski in svečarski izdelki, rokodelska znanja in sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. Plečnikova Lectarija, nova stalna razstava SEM, je del programa praznovanja 150. obletnice rojstva arhitekta Plečnika, ki jo Slovenija praznuje v sodelovanju z Unescom. Lepo vabimo k ogledu. Foto: Tomo Jeseničnik