SEM, 20. februar 2023 ― Na pustno nedeljo so kustosi SEM obiskali Ponikve in Cerknico. Ponikovske mačkare Ponikovske mačkare so tradicionalni pustni liki iz vasi Ponikve. Na pustno nedeljo podivci po vasi raznašajo časopis: Novice Malega Pariza, v katerem so zapisane različne rubrike z opisom lokalnih dogodkov preteklega leta. Med raznašanjem si vzamejo čas tudi za to, da podijo otroke. Dogajanje je dokumentirala kustosinja SEM Adela Pukl. Coprniško zmajevanje V Cerknici, ki se je te dni preimenovala v Butale, je v nedeljo potekalo praznovanje »največjega državnega praznika«. Nedeljski pustni karneval v organizaciji Pustnega društva Cerknica, je letos potekal pod imenom »Coprniško zmajevanje!«. Dogajanje je dokumentirala kustosinja SEM Anja Jerin.

Trubarjeva domačija, 20. februar 2023 ― Letos mineva 100 let od smrti Josipa Stritarja, pripovednika, pesnika, esejističnega pisca in urednika. V počastitev te obletnice se bomo v Velikih Laščah našega rojaka spominjali ob različnih prireditvah in dogodkih preko celega leta. V marcu, ob Stritarjevem rojstnem dnevu MKL, Knjižnica Frana Levstika v sodelovanju z Občino Velike Lašče in Javnim zavodom Trubarjevi kraji pripravlja že 8. Stritarjev večer. Stritarju kot začetniku likovne kritike in mecenstva na Slovenskem v čast se bodo zbrali likovni ustvarjalci na 41. likovnem srečanju Trubarjevi kraji, spomnili se ga bomo ob občinskem prazniku. Stritarju bo posvečen tudi letošnji založniški projekt Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Kot povabilo vsem vam na omenjene dogodke naj še enkrat zapišemo že znane in večkrat ponovljene besede Jožeta Javorška o pomenu dela Josipa Stritarja za nas Slovence: »O Stritarju, za katerega je Levstik napisal, da je »prvi slovenski estetični kritik«, »estetično najbolj izobražen južni Slovan«, je bilo izrečenih in napisanih toliko neumnosti kot o malo katerem znamenitem Slovencu.      Stritarjeva izjemna zasluga je, da je v drugi polovici XIX. stoletja naš narod civiliziral. Našemu ljudstvu ni odkril le prave podobe Prešerna, torej poezije, odkril mu je tudi vse ostale slovstvene zvrsti od epike in dramatike do proze, književne, socialne in politične kritike.      To njegovo preroditeljsko delo v najširšem in najglobljem pomenu te besede, je bil plod nenehnega spora, ki je gnetel njegovo osebnost, ta spor pa je bil spor med domom in svetom.    Stritar je brezobzirno opravil z napihnjeno politiko »narodnih« čustev[…] […] v svoj boj je potegnil Levstika in Jurčiča ter se tako zavezal v nenavadno trojico, ki je pripomogla k zmagi mladega rodu in k bolj evropskemu pojmovanju kulture in slovenstva sploh. …Preskok v višjo kvaliteto v naši kulturni zgodovini, je v marsičem Stritarjevo delo, vsekakor so osnovne značilnosti tega dela posledica Stritarjeve razgledanosti in liter

SEM, 16. februar 2023 ― Danes je debeli četrtek, zadnji četrtek pred začetkom posta in začetek pustnega dogajanja. Priprave na pust pa se v Vrbici začnejo že v predpustnem času, ko člani Kulturno turističnega društva Vrbišće šjme Vrbica pregledajo opremo in maske, kaj popravijo ali dopolnijo. Zakaj so Vrbišće šjme posebne? Za Vrbišće šjme so značilna usnjena naličja. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanje in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca. V prvi delovni fazi iz primernega lesa izdelajo kopito v velikosti in obliki glave (za vsak lik imajo svoje kopito). Usnje najprej namakajo v vodi, da se primerno zmehča. Nato ga napnejo čez kopito in pripnejo s posebnimi žebljički, da se posuši in dobi obliko. Tako oblikovanemu izrežejo odprtine za oči in usta, mu morda dodajo brke, gube …, na koncu larfo pobarvajo. Usnjene larfe zna izdelati le še nekaj posameznikov, ki svoje znanje prenašajo na mlajše generacije: Boris Čekada, Janez Čekada, Marijan Prosen, Tomaž Prosen, … Na pustno nedeljo jih lahko obiščete v vasi Vrbica, ki je 4km oddaljena od Ilirske Bistrice in doživite nemo gledališče z različnimi pustnimi liki, ki nosijo značilne usnjene larfe.