Praznik znanja in dediščine v Tehniškem muzeju Slovenije

Praznik znanja in dediščine v Tehniškem muzeju Slovenije

Tehniški muzej Slovenije, 3. november 2025 ― Ob dnevu reformacije smo v Tehniškem muzeju Slovenije praznovali praznik tiskane knjige s prikazom knjigotiska in izidom tiskanega kataloga stalne razstave Zapisana beseda: Tiskarstvo na Slovenskem. V tiskarskem oddelku TMS v Bistri je izkušeni ročni stavec Boris Gerbec obiskovalcem prikazal postopek ročnega stavljenja in tiskanja. Ob tem je nastal svež odtis portreta Primoža Trubarja [...]

Ostareli par iz Dravograda

MNZS, 31. oktober 2025 ― Reportažni posnetki ostarelega para iz Dravograda so nastali v zgodnjih sedemdesetih letih. Spadajo v skop zgodnjega ustvarjanja fotografa Jenda Štovička in jih je Muzej 10. septembra 2025 odkupil ter tako pomembno obogatil svoje fotografske zbirke. Fotografija Jenda Štovička je za slovenski prostor izjemnega pomena, ker se je posvetil svoji izvirni interpretaciji različnih motivov, njegove fotografije […]
Prilagojen odpiralni čas Grajske kavarne

Prilagojen odpiralni čas Grajske kavarne

Loški muzej, 30. oktober 2025 ― Od sobote, 1. 11. do četrtka, 6. 11. bodo vrata Grajske kavarne izjemoma ostala zaprta. Od petka, 7. 11. dalje bo kavarna ponovno na voljo za obisk po ustaljenem odpiralnem času, in sicer: ponedeljek – četrtek: 10.00 – 22.00 petek: 10.00 – 23.00 sobota: 9.00 – 23.00 nedelja in prazniki: 9.00 – 22.00
V znamenju Škofjeloškega pasijona: novembrska predavanja v Loškem muzeju

V znamenju Škofjeloškega pasijona: novembrska predavanja v Loškem muzeju

Loški muzej, 30. oktober 2025 ― Tudi v Loškem muzeju Škofja Loka se že pripravljamo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026.  Da bi bolje razumeli bogastvo tega izročila, v muzeju pripravljamo dve novembrski predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu. V sredo, 12. novembra, bosta na predavanju z naslovom “Škofjeloški pasijon – živ običaj na ulicah Škofje Loke” dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ob natančni analizi besedila pasijona razgrnila to širšo in bogato tradicijo prirejanja pasijonskih procesij v Škofji Loki. V sredo, 19. novembra, bo sledilo drugo predavanje “Zgodnjenovoveške verske procesije: med resnico in praznoverjem”, na katerem pa bo dr. Jaša Drnovšek z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pasijon umestil v evropski kontekst verskih procesij.

Stoletje plakata: temeljna študija o slovenskem grafičnem oblikovanju 20. stoletja zdaj prvič na voljo v angleščini

MAO, 29. oktober 2025 ― Izšla je knjiga Stoletje plakata: Plakat 20, stoletja na Slovenskem avtorice dr. Cvetke Požar v angleškem jeziku. Obsežna študija, ki s poglobljeno analizo spremlja razvoj slovenskega plakata skozi 20. stoletje, je bila prvič objavljena v slovenščini ob istoimenski razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje leta 2015, zdaj pa je prvič dostopna tudi mednarodnemu bralstvu. […]
Anton Codelli - Fotografski album iz Toga vpisan na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta

Anton Codelli - Fotografski album iz Toga vpisan na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta

SEM, 28. oktober 2025 23. oktobra 2025 je bila v Narodnem muzeju Slovenije slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Med desetimi novimi vpisi je tudi Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911-1914 iz Slovenskega etnografskega muzeja. Listino je prevzel direktor SEM Blaž Verbič, skrbnik fotografskega albuma pa je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Iz utemeljitve: Slovenski izumitelj baron Anton Codelli je še danes znan po številnih mednarodnih patentih, bil je pionir pri razvoju prenosa slike na daljavo. Leta 1911 je nemško podjetje Telefunken povabilo Codellija k sodelovanju pri enem najzahtevnejših projektov v zgodovini telegrafije – vzpostavitev brezžične komunikacije med Afriko in Evropo. Pridružil se mu je tudi Ljubljančan Leo Poljanec. Med bivanjem v Afriki sta Codelli in Leo Poljanec načrtno fotografirala gradnjo radiotelegrafske postaje v Kamini blizu današnjega mesta Atakpame. Posebno pozornost pa pritegnejo fotografije o snemanju filma z naslovom »Bela boginja iz Wangore«. Po dosedanjih raziskavah je to prvi igrani film posnet v Afriki. Codelli je financiral vse stroške snemanja filma, ki so ga snemali po priredbi scenarija njegove mame Rozalije. Filmski ekipi se je pridružil tudi Poljanec, saj je v filmu dobil stransko vlogo. Film je bil posnet leta 1914, po letu 1925 za njim izgine vsaka sled. Zato so ohranjene fotografije v SEM – hranijo okoli šesto fotografij »Togo album 1911-1914« - še toliko bolj dragocen vir za svetovno zgodovino filma in pomemben spomin na slovenski prispevek k filmski ustvarjalnosti.  
Anton Codelli - Fotografski album iz Toga vpisan na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta

Anton Codelli - Fotografski album iz Toga vpisan na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta

SEM, 28. oktober 2025 23. oktobra 2025 je bila v Narodnem muzeju Slovenije slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Med desetimi novimi vpisi je tudi Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911-1914 iz Slovenskega etnografskega muzeja. Listino je prevzel direktor SEM Blaž Verbič, skrbnik fotografskega albuma pa je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Iz utemeljitve: Slovenski izumitelj baron Anton Codelli je še danes znan po številnih mednarodnih patentih, bil je pionir pri razvoju prenosa slike na daljavo. Leta 1911 je nemško podjetje Telefunken povabilo Codellija k sodelovanju pri enem najzahtevnejših projektov v zgodovini telegrafije – vzpostavitev brezžične komunikacije med Afriko in Evropo. Pridružil se mu je tudi Ljubljančan Leo Poljanec. Med bivanjem v Afriki sta Codelli in Leo Poljanec načrtno fotografirala gradnjo radiotelegrafske postaje v Kamini blizu današnjega mesta Atakpame. Posebno pozornost pa pritegnejo fotografije o snemanju filma z naslovom »Bela boginja iz Wangore«. Po dosedanjih raziskavah je to prvi igrani film posnet v Afriki. Codelli je financiral vse stroške snemanja filma, ki so ga snemali po priredbi scenarija njegove mame Rozalije. Filmski ekipi se je pridružil tudi Poljanec, saj je v filmu dobil stransko vlogo. Film je bil posnet leta 1914, po letu 1925 za njim izgine vsaka sled. Zato so ohranjene fotografije v SEM – hranijo okoli šesto fotografij »Togo album 1911-1914« - še toliko bolj dragocen vir za svetovno zgodovino filma in pomemben spomin na slovenski prispevek k filmski ustvarjalnosti.  
Fokus: Restavratorski postopki na sliki Ivana Franketa

Fokus: Restavratorski postopki na sliki Ivana Franketa

Loški muzej, 28. oktober 2025 ― Od novembra dalje bomo v kotičku Fokus predstavljali restavratorske posege, ki so bili izvedeni na Portretu (starejše) žene slikarja Ivana Franketa. Leta 2024 smo v Loškem muzeju začeli dolgoročno sodelovanje z Restavratorskim centrom Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Pobudo smo dali tudi zaradi ocene stanja umetniških del 19. stoletja, opravljene pri pripravi razstave Umetnosti 19. stoletja na Loškem. V sodelovanju z Oddelkom za naravoslovne raziskave in Oddelkom za štafelajno slikarstvo smo oblikovali konservatorsko-restavratorski del razstave, s katerim smo poudarili skrb za dediščino in skušali približati javnosti pogosto nevidno strokovno delo. Na primeru močneje poškodovanega Portreta (starejše) žene slikarja Ivana Franketa smo predstavili preiskave in posege, ki so jih izvedli mag. Barbka Gosar Hirci, mag. Andrej Hirci in dr. Katja Kavkler.
Razstava Znanje brez meja v spominski sobi Sunite Williams

Razstava Znanje brez meja v spominski sobi Sunite Williams

Tehniški muzej Slovenije, 28. oktober 2025 ― Ob obisku astronavtke slovenskih korenin Sunite Williams so v njenem družinskem kraju, v Lešah pri Tržiču, odprli prenovljene prostore spominske sobe, posvečene njenemu življenju in delu. Del razstave »Znanje brez meja«, ki jo je pred leti pripravil Tehniški muzej Slovenije, je odslej stalno na ogled prav tam. Otvoritve in slovesnosti so se udeležile tudi [...]
Podpis pogodbe o financiranju prenove v Bistri

Podpis pogodbe o financiranju prenove v Bistri

Tehniški muzej Slovenije, 28. oktober 2025 ― V Tehniškem muzeju Slovenije se začenja obnova Oranžerije, ki je del kompleksa nekdanjega samostana Bistra, danes osrednje lokacije muzeja. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec sta podpisali pogodbo o financiranju projekta Obnova kulturne dediščine za interpretacijo Nature 2000 – grad Bistra (EŠD 15), ki prinaša prvo večjo [...]
še novic