SEM, 6. oktober ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 5. septembra 2026 V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je od 6. oktobra 2026 na ogled nova občasna razstava Sadni spomini in zgodbe slovenskih sadovnjakov. Razstava bo na ogled do 14. februarja 2027.  Razstava odpira vpogled v sadjarstvo kot nesnovno kulturno dediščino, ki se prepleta med zgodovinskimi predmeti, kulturno krajino in spomini ljudi. Pripoveduje o ljudeh, ki so drevesa sadili, jih cepili, obrezovali in obirali. Pripoveduje zgodbo o starih sortah, ki so se prenašale iz roda v rod, ter o delu, ki je povezovalo družine, sosede in vaške skupnosti. Razstava avtorjev Barbare Sosič (SEM) in Mihe Špička (SEM) na ustvarjalen način spaja bogato etnografsko gradivo iz zbirk SEM z dokumentarno-umetniškimi fotografijami režiserja, fotografa ter prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2026 Gregorja Božiča iz serije Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času. Razstavo je oblikovala Maja Kocjan.  Na ogled je premišljen preplet predmetov, historičnih fotografij in risb s sadjarskimi prizori in orodji iz zbirk SEM, katerih, denimo, obrabljeni ročaji ter zbrušena rezila pričajo o desetletjih skrbnega sadjarskega dela. Ob njih zaživijo sodobne poetične fotografije zimskih sadovnjakov, plodov, krajine in skrbnikov dreves, ki jih je Gregor Božič posnel v Sloveniji, Belgiji, Franciji in Italiji. Vsak sadovnjak hrani spomine Razstava sadnega drevesa ne prikazuje le kot vira hrane ali zaslužka, temveč tudi kot povezovalca družinskih zgodb in skupnosti. Sajenje je mnogokje spremljalo ključne življenjske prelomnice, stara drevesa pa ostajajo živi pričevalci generacij, ki so z njimi živele in zanje skrbele. V času intenzifikacije kmetijstva nas razstava opominja na pomen ohranjanja  sadjarskih tradicij, ki izginjajo. Celoletna opravila – od spomladanske rezi do zimske zaščite debel – so narekovala ritem življenja in povezovala ljudi. Razstava nas tako nagovarja k razmisleku, ali b