Triglav-Vardar / Vardar-Triglav

Poiesis, 18. november ― V soboto, 11. novembra 2017, je v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna potekala pesniško prevajalska delavnica slovenske in makedonske poezije Triglav-Vardar / Vardar-Triglav. Na njej so sodelovali Sonja Cekova Stojanoska, Lidija Dimkovska, Dragana Evtimova, Ivo Frbéžar, Klarisa Jovanović in Aleš Mustar. Delavnici je sledil zaključni večer, na katerem smo prisluhnili pogovoru s pesnicami in pesnikom ter njihovi poeziji in prevodom. Žal se večera nista mogla udeležiti Dragana Evtimova in Ivo Frbéžar, zato pa so njuno poezijo in prevode prebrali drugi. Večer in pogovor z gosti je vodil Peter Semolič, delavnica in večer sta se odvila v organizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in ob soorganizaciji Centra za poezijo Tomaža Šalamuna. [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Dvovrstičnice: Ko internetni hec preraste samega sebe

Kamnik.info, 5. november ― V petek 3. Novembra se je v Mladinskem centru Kotlovnica odvil večer, ki mu še nismo bili priča, večer improvizacijske dvovrstične poezije. Vrtljaj urninega kazalca minule nedelje je povzročil, da so tokrat obiskovalci prihajali v klet rosno mladih že skoraj v popolni temi. Še vedno pod vplivom noči čarovnic so se poetični zombiji po krajšem ... Prispevek Dvovrstičnice: Ko internetni hec preraste samega sebe je bil najprej objavljen na portalu Kamnik Info.

Pesem tedna: Hči Raymonda Petersona

Koridor, 30. oktober ― Minila so tri leta, odkar je bil Raymond Peterson, črnski pesnik iz New Yorka, z ženo in hčerko na Struških večerih poezije.   Sedem dni je hčerka Raymonda Petersona, nekaj najlepšega, kar se je od davnih dni mladosti pojavilo na mojem obzorju, razveseljevala naše oči.   Nikdar niso Makedonci, s Čedom Jakimovskim na čelu, z […] The post Pesem tedna: Hči Raymonda Petersona appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Ljubljanski maraton je najlepši na štartu

Ljubljanski maraton je najlepši na štartu

Marijan Zlobec, 29. oktober ― Ljubljanski maraton je najlepši na štartu. Toliko resničnostne poezije ni v Ljubljani nikdar več, ne na državnih ne na kulturnih proslavah, letos je bila izjema le sprejem košarkarjev za doseženo zlato medaljo na Evropskem prvenstvu v Carigradu. Ampak to je bil sprejem za nagrajene, maraton pa je nagrada za vse, ki sploh pridejo na štart. […]

Neža Prah Seničar bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 27. oktober ― Neža Prah Seničar ustvarja oddaje za mlade na TV Slovenija, deluje kot scenaristka, novinarka in voditeljica. Na prenosnik pa zapisuje poezijo in prozo (predvsem kratke zgodbe). Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejela iz rok Mince Lorenci. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči teksta Prideš, prosim, nazaj? Katarine Černe in Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča.
Festival IGNOR

Festival IGNOR

Radio Študent, 24. oktober ― Preveč je festivalov. Preveč dogodkov. Preveč poezije. Preveč muzike. Preveč pametnih in malo manj pametnih. Preveč egotripov. Preveč zamaknjenih, preveč iztaknjenih, preveč razjarjenih. Preveč veveric, preveč svizcev, preveč ježev. Premalo medvedov. Premalo krempljev. Premalo snežnobelih čekanov. Predvsem pa premalo pravega, konkretnega, kvalitetnega, nenadjebljivega ignoriranja.

Damir Avdić - Amerika | Recenzija

13. brat, 23. oktober ― Damir Avdić je konstanta. V času, ko se mnogi sprašujejo, ali ima sploh še smisel snemati albume, kaj šele jih izdati, Damir snema in celo izdaja albume. Ali ni bolje samo objavljati posamezne skladbe na you tubeu in podobnih spletnih platformah in nato igrati v živo? Damir ostaja zvest formatu albuma. In na naslednji album ni bilo potrebno veliko čakati. Besed mu ne zmanjka, kar mu pomaga preseči omejenost minimalistične glasbene podlage električne kitare. Pank trubadur. Hkrati pa tudi mojster odrskega nastopa, tako da kljub dejanski enoličnosti zvoka ohranja pozornost obiskovalca koncerta. Pri njem je gesta ponavljanja ena bistvenih sestavin glasbe. Na novem albumu Amerika, ki ga je začel predstavljati tudi v živo, postajajo skladbe vedno daljše, ne moremo jih omejiti na goli izbruh jeze in na cinično pljuvanje po realnosti bivanja. Kitara uporablja vedno več reverba, tako da se srečamo z grobim psihadeličnim pankom, ki pa še vedno brca in nas ne popelje v zasanjanost. To le ni hepi hipi mjuzik. 10 minut težkih počasnih rifov je daleč od Kalifornije. Prej Detroit, kot je tudi naslov ene od skladb. Damir nam pove to kar že vemo o Ameriki, a na njegov način, ki pusti veliko močnejši vtis kot prebiranje dežurnih kritikov in bičev ameriškega kapitalizma. S kratkimi povedmi zadane bistvo protislovij ameriške celine. Avdićeva poezija, pa tudi proza, sta najboljši argument za ohranjanje skupnega kulturnega prostora v državah nekdanje Jugoslavije, saj poznavanje jezikov s tega območja omogoča uživanje misli in spoznavanje realnosti. Težko si je predstavljati njegovo poezijo v katerem drugem jeziku. Lahko le upamo, da bodo tudi mlajši, ki so se rodili že v samostojni Sloveniji, spoznali te jezike in tako tudi prepoznali bogastvo Damirjeve glasbe, katere jezik je neločljiv in morda celo prevladujoči del. Pri njemu namreč ni glasu brez jezika. In brez njegovega jezika bi morda celo pomislili, da je vse v redu. A nekaj ali nekdo nas mora vedno znova opomniti: "Lako je umrijet
še novic