Sanjin Sorel: O »Poslednjem tasmanskem tigru« Mladena Blaževića

Poiesis, 21. september ― Četudi je zbirka pesmi Poslednji tasmanski tiger drobna, saj sestoji iz vsega skupaj petindvajsetih besedil, in četudi teče beseda o pesniškem prvencu Mladena Blaževića, jo vseeno lahko opišemo, ali pa jo vsaj poskusimo opisati. Kadarkoli spregovorimo o pesništvu, bi morali vsaj v minimalni meri odgovoriti na tri vprašanja – v katerem kontekstu se to pojavlja (družbenem, kulturnem, ideološkem idr.), o čem govori in kako govori, torej, s kakšnimi modeli/poetikami se srečujemo? Blaževićeve pesmi vstopajo v hrvaško pesništvo na nevsakdanji način – preko prevoda v drug jezik in v drugi, slovenski kulturi. Pri tem pa se nam zastavlja več vprašanj, kot se nam ponuja odgovorov – o statusu pesništva v dveh kulturah, kaj nam pomeni Drugi, o mejah razumevanja kontekstov, kakšna je vloga osebnih kontaktov v sociologiji književnosti, kakšne vse jezike premore hrvaška poezija? In najpomembnejše vprašanje – ali je Mladen Blažević sploh pesnik? Namreč nemogoče ga je proučevati v okviru hrvaških pesniških modelov, vsaj v luči upoštevanja nacionalnih meja ne, in vendar – je! V kulturi, ki se intenzivno zapira do t.i. regije, je vsako pesniško dejanje odpiranja ideološka opredelitev za nepristajanje na za književnost, in še posebej za liriko, ozke nacionalne okvire. V tem kontekstu se zdi, kot da [...]
Slovenska <mark>poezija</mark> v Atenah

Slovenska poezija v Atenah

ARS Svet kulture, 18. september ― V fokusu 3. svetovnega festivala poezije, ki bo v grški prestolnici potekal do 23. septembra, bo slovenska poezija. Na literarnih branjih bo nastopilo več kot petdeset literatov iz šestnajstih držav; iz Slovenije je v Grčijo odpotovalo šest pesnikov in pesnic: Maja Vidmar, Boris A. Novak, Petra Kolmančič, Aleš Šteger, Veno Taufer in Ivo Svetina. V […]
Slovenska <mark>poezija</mark> v fokusu 3. svetovnega festivala <mark>poezije</mark> v Atenah

Slovenska poezija v fokusu 3. svetovnega festivala poezije v Atenah

Misli, 15. september ― V Atenah bo med 18. in 23. septembrom potekal 3. atenski svetovni festival poezije. V šestih dneh se bo zvrstilo okrog petnajst literarnih branj na različnih prizoriščih. Nastopilo bo 70 pesnic in pesnikov iz šestnajstih držav. Slovenijo bo zastopalo šest avtorjev, saj bo slovenska poezija na festivalu posebej izpostavljena.
Beletrina ni bila na počitnicah

Beletrina ni bila na počitnicah

Marijan Zlobec, 13. september ― Beletrina je v zadnji tretjini avgusta (od 22. do 26.) pripravila zelo odmeven že 21. festival Dnevi poezije in vina na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji ter v Avstriji in na Hrvaškem. Zvrstilo se je več kot 60 dogodkov. Poezija, vino in glasba so se spojili v tradicionalnih festivalskih oblikah kot so velika […]

Lado Leskovar: »Poezija je višek tega, kar lahko človek naredi z besedo.«

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 8. september ― Poletje v Parku Rastoče knjige Novomeška knjižnica je s predstavitvijo avtorizirane biografije Lada Leskovarja zaključila poletni sklop dogodkov, poimenovan Poletje v Parku Rastoče knjige. Vreme sicer ni bilo najbolj poletno, tako da so obiskovalci slovenskemu pevcu popevk in šansonov namesto v parku ob knjižnici prisluhnili v zavetju prireditvenega atrija. Pestro življenjsko in poklicno pot pevca je v knjigo z naslovom Ena sama ljubezen strnil Matej Kranjc. Naslov knjige sta izbrala skupaj. Lado je dodal, da je zanj ljubezen nasprotje sovraštva. »Jaz nikogar ne sovražim, nekatere imam samo manj rad.« Zase pravi, da »je bil prvi, ki je na slovenski glasbeni sceni zapel drugače – zajamral.« In očitno je bilo to publiki všeč. Poleg tega »je imel še srečo, da je pel pesmi, ki so dobivale nagrade.« Vedno je veliko dal na besedila. »V njih naj bo vsaj malo poezije. Zame je poezija višek tega, kar lahko človek naredi z besedo.« Po njegovem mnenju Slovenci beremo vse manj, zato je obiskovalcem svetoval še: »Dajte čitat knjige.« Hkrati se je že v naprej zahvalil tistim, ki bodo prebrali knjigo o njegovem življenju. Svojo pevsko kariero je uradno začel z nastopom na Slovenski popevki leta 1963, sedaj pa trdi, da je »pri svojih 75 v najboljših letih za petje.« To je obiskovalcem dokazal s prepevanjem zimzelenih melodij ob spremljavi novomeškega pianista Gregorja Zagorca. Preizkusil se je tudi v filmu. Že pri sedmih letih je nastopil v Kekcu, leta 1967 pa ob Vanessi Redgrave v filmu Isadora. Za svojega filmskega partnerja ga je izbrala kar Vanessa sama, po tem ko ga je videla na nastopu na popevkarskem festivalu v Opatiji. Še dandanes sta prijatelja, bila je celo njegova poročna priča, ko se je drugič poročil. Sicer pa zase trdi, da je »trikrat srečno ločen in četrtič srečno poročen.« Več podrobnosti iz pestrega Ladovega življenja najdete v knjigi, ob prebiranju katere vam zagotovo ne bo dolgčas.
A Quiet Passion (2016)

A Quiet Passion (2016)

Filmski kotiček, 7. september ― Slo naslov: Tiha strast Država: VB, Belgija Jezik: angleščina Leto: 2016 Dolžina: 125',  Imdb Žanri: biografija, drama Slo recenzija: Mladina, Koridor, RTV SLO MMC  Režija: Terence Davies Scenarij: Terence Davies Igrajo: Cynthia Nixon, Jennifer Ehle, Keith Carradine, Emma Bell, Duncan Duff, Jodhi May, Catherine Bailey [SLO] Emily Dickinson je večino življenja preživela na posestvu staršev v mestecu Amherst v Massachusettsu. Pisala je dnevno, vsako noč, a je bil le neznaten fragment te poezije objavljen v času njenega življenja. Bila je plaha, a polna iskrivega smisla za humor. Njeno življenje je prevevalo tiho dostojanstvo; njeno poezijo izjemna veličina. Vsa groza in lepota sveta sta tu skrčeni na samo esenco pomena in ekspresije. Bila je bržkone ena največjih pesnic. Tiha strast je pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o življenju in delu ene največjih pesnic vseh časov Emily Dickinson, v režiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. In je hkrati pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega, neodvisnega duha v primežu zadušljive patriarhalne in krščanske morale.  -Kinodvor [ENG] Cynthia Nixon delivers a triumphant performance as Emily Dickinson as she personifies the wit, intellectual independence and pathos of the poet whose genius only came to be recognized after her death. Acclaimed British director Terence Davies (House of Mirth, The Deep Blue Sea) exquisitely evokes Dickinson's deep attachment to her close knit family along with the manners, mores and spiritual convictions of her time that she struggled with and transcended in her poetry. Ocena

V sklopu Vilenice pogovor o Norveški in njeni literaturi

Misli, 7. september ― V sklopu 32. mednarodnega literarnega festivala Vilenica sta v Klubu Cankarjevega doma dopoldne potekala okrogla miza in literarno branje Norveška na Vilenici. Svoje pesmi sta brala norveška pesnica Inger Elisabeth Hansen in pesnik Torgeir Schjerven. V pogovoru, ki je sledil, sta spregovorila o jeziku in poeziji ter se dotaknila politike.
IMPRO ATELJE - PRIJAVA

IMPRO ATELJE - PRIJAVA

Trubarjeva hiša literature, 5. september ― Za vse improvizatorje in tiste, ki se z improvizacijo radi ukvarjajo! Trubarjeva hiša literature vabi ekipe, ad hoc skupine ali posameznike, ki bi naredili improvizacijsko predstavo na temo knjige, besede, literature ali poezije. Format predstave je »prosti slog«, izvajalci imajo prosto pot pri oblikovanju predstave. Ker se v letu 2018 obeležuje stoletnico smrti slovenskega pisatelja, dramatika, esejista in pesnika Ivana Cankarja, je tema letošnjega razpisa »Cankar«.
mini IMPRO ATELJE - PRIJAVA

mini IMPRO ATELJE - PRIJAVA

Trubarjeva hiša literature, 5. september ― Za vse improvizatorje in tiste, ki se z improvizacijo radi ukvarjajo! Trubarjeva hiša literature mlade improvizacijske skupine, ki bi naredili improvizacijsko predstavo na temo knjige, besede, literature ali poezije. Format predstave je »prosti slog«, izvajalci imajo prosto pot pri oblikovanju predstave. Ker se v letu 2018 obeležuje stoletnico smrti slovenskega pisatelja, dramatika, esejista in pesnika Ivana Cankarja, je tema letošnjega razpisa »Cankar«.
Petra Koršič: Furlanka je dvignila krilo

Petra Koršič: Furlanka je dvignila krilo

ARS Izšlo je, 4. september ― Knjižni prvenec Petre Koršič, knjiga poezije Furlanka je dvignila krilo, je prvi knjižni izbor iz trilogije pesmi, ki so nastajale v letih od 1996 do 2016. Izrazita individualnost, ki ne izključuje drugega, moč v milini, ostrini ali refleksiji,  samolastnost in prodornost so med opaznejšimi značilnostmi avtoričinega pesniškega glasu. V svojem prvencu Petra Koršič, ob drugem, […]
32. grafični bienale: Kriterij rojstva

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

MGLC Ljubljana, 4. september ― Družinska delavnica: Vse bienalske živali nedelja, 10. september, 11.00–14.00, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija Vremenska napoved za nedeljo je deževna, a kljub temu bomo program izvedli v prilagojeni obliki od 11. do 14. ure: ogled razstave in delavnica tiskanja na majice (imejte jih s sabo!). Na letošnjem 32. grafičnem bienalu so živali glavne; pojavljajo se v umetniških delih, secesijskem okrasju Švicarije, nadvse plemenit in ljubeč odnos do njih pa izkazuje tudi Jure Detela v svoji poeziji. Dan bomo posvetili ogledu del in delavnici šablonskega sitotiska. Delavnica je  brezplačna.  Obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si Na delavnici pomagajo prostovoljke 32. grafičnega bienala.   Eksperimentalni animirani film, delavnica za mlade 14+ četrtek, 21. september, 16.30–19.30, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija Druženje, igriva ustvarjalnost in treniranje slovenskega jezika! Vse to in še več se obeta na socialnointegracijski ustvarjalni delavnici, ki poveže mlade iz azilnega doma skupaj z drugimi mladimi. Ogledu bienalske razstave sledi delavnica v tehniki stop animacije z najrazličnejšimi materiali. Delavnica je primerna za udeležence v starosti 14 let in več. V sodelovanju z društvom SLON. Delavnica je brezplačna. Obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si  
Prejemnik Veronikine nagrade o nastajanju eposa “Vrata nepovrata”

Prejemnik Veronikine nagrade o nastajanju eposa “Vrata nepovrata”

ARS Kulturna panorama, 3. september ― Dobitnik Veronikine nagrade za poezijo Boris A. Novak bo najprej opisal izzive nastajanja nagrajenega eposa Vrata nepovrata; začenja se 38. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi; na Opčinah pa 52-ti študijski dnevi »Draga«; ocenjujemo te dni končan festival »Salzburške slavnostne igre«; predstavljamo prenovljeno stalno razstavo Tržiškega muzeja »Klobčič in nit, stari modni hit«; napovedujemo pa […]
še novic