SEM, 11. maj 2020 ― V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa (javor, češnja, oreh, lipa). Predmeti izkazujejo izdelovalčevo dobro poznavanje strugarskih veščin in tehnik. Z domiselnim oblikovanjem, različnimi okrasnimi struženimi vrezi in lepljenjem različnih vrst lesa, ki pri obdelavi (struženju) ustvarjajo na predmetih zanimive vzorce, izpričujejo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi visok likovno estetski nivo. Šatulje in doze je med svetovnima vojnama izdelal strugar Franc Krašovec. Rojen je bil leta 1883 v Velikem Klancu na Vrhniki. V tovarni za lesne izdelke podjetnika Josipa Lenarčiča na bližnjem Verdu, kjer so izdelovali harmonije in kvalitetne sobne stole, se je med letoma 1898 in 1901 izučil strugarstva in postal pomočnik. Po poroki z gostilničarjevo hčerjo iz Sodražice Josipino Čampa leta 1914 sta zakonca nekaj časa živela v Sodražici, nato pa sta se preselila v Vižmarje pri Ljubljani, kjer sta si leta 1926 zgradila hišo. Po vselitvi je Josipina v hiši odprla trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Franc pa se je v Ljubljani zaposlil kot finančni kontrolor. Za lastne domače potrebe in tudi za zabavo pa se je še ukvarjal s strugarstvom. Obrtno znanje, ki si ga je pridobil v Lenarčičevi tovarni, mu je prišlo prav, ko si je moral z uporabnimi in dekorativnimi izdelki opremiti svoj novi dom v Vižmarjih. Drobni uporabni predmeti kot so omenjene šatulje in doze pa niso bile za prodajo. Franc jih je podarjal svojim bližnjim ob godu, za božič in miklavževo in je nanje s svinčnikom tudi zapisal ime obdarovanke. Mag. Andrej Dular