Novice

zadetki za mira stupica

Ob svetovnem branju ukrajinske književnosti

Lutkovno gledališče Maribor, 6. september 2022 ― V sredo, 7. septembra 2022, bo na pobudo Berlinskega mednarodnega literarnega festivala (ilb) potekalo svetovno branje ukrajinske literature. Mariborsko lutkovno gledališče se mednarodni akciji pridružuje s predstavo Gluha republika. Gluha republika Ilye Kaminskega, avtorja ukrajinskega rodu, je pesnitev o diktaturi, uporu in poziciji človeka v svetu, in sicer skozi zgodbo gluhega dečka, ki postane žrtev represije in simbol upora. Je pripoved o mestu, ki ga zasedejo tuji vojaki, meščani pa se jim uprejo z gluhostjo, ki je prispodoba za stanje v družbi, ki v napačni komunikaciji in konfliktih vendarle upa na mir … in ne na tišino. Večplastnost zgodbe, ki se razkriva v pesnitvi, je pretresljiva … V sebi nosi ljubezensko zgodbo, elegijo in nujno prošnjo za mir in nas sooča z grozotami našega časa in z našim kolektivnim molkom pred njimi. Besedilo Gluha republika je za uprizoritev prevedel Zdravko Duša in nedavno je prevod izšel tudi knjižni obliki pri založbi eBesede. V sredo bo po predstavi uradna predstavitev knjige. Izkupiček od prodaje tega dne bo namenjen ukrajinskim beguncem.  Predstava Gluha republika je nastala v režiji Andreja Jusa, z vizualno podobo – lutk, scene in kostumov Barbare Stupica; avtorja glasbe za predstavo sta Polona Janežič in Jure Ivanušič, igrata Jure Ivanušič in Metka Jurc. Predstavo priporočajo tudi na platformi Zlata paličica; strokovna komisija (Arhar, Peštaj, Gaberščik) je o predstavi zapisala: " Izostreno občutljivost izhodiščih pesmi, stkanih v pripoved o življenju nekega mesta med vojno, uprizoritev prelije v tankočutno grajen uprizoritveni kontekst kabarejske forme, pripovedi in animacije ter sugestivno vizualno zasnovo prostora in lutk. Odrska pesnitev zazveni v otipljivi, čutni atmosferi in intimni zavezanosti ter s samosvojo melodijo bivanjske polnosti in prozaične ekspresije ostro zareže v naš svet. Gluha republika je poetična uprizoritev o načinih preživetja in upora, kjer se konkretne usode posameznikov in skup

Premiera predstave Gluha republika

Lutkovno gledališče Maribor, 3. junij 2022 ― Spoštovani, vabimo vas na predstavo Gluha republika. Premiera bo v četrtek, 9. junija 2022. Prva ponovitev za izven bo v petek, 10. junija 2022, ob 20. uri. Odlično pesniško delo Ilye Kaminskega je prevedel Zdravko Duša. Predstavo je režiral Andrej Jus; avtorica vizualne podobe lutk, scene in kostumov je Barbara Stupica; avtorja glasbe sta Polona Janežič in Jure Ivanušič. Igrata Jure Ivanušič in Metka Jurc. Gluha republika Ilye Kaminskega, ameriškega avtorja ukrajinskega rodu, je pesnitev o diktaturi, uporu in poziciji človeka v svetu, in sicer skozi zgodbo gluhega dečka, ki postane žrtev represije in simbol upora. Je pripoved o mestu, ki ga zasedejo tuji vojaki, meščani pa se jim uprejo z gluhostjo, ki je prispodoba za stanje v družbi, ki v napačni komunikaciji in konfliktih vendarle upa na mir … in ne na tišino. Večplastnost zgodbe, ki se razkriva v pesnitvi, je pretresljiva … V sebi nosi ljubezensko zgodbo, elegijo in nujno prošnjo za mir in nas sooča z grozotami našega časa in z našim kolektivnim molkom pred njimi.    
Knjige, filmi, branja, glasba, otroške delavnice in še marsikaj – slovenski program na letošnjem knjižnem sejmu v Leipzigu (12.-15. marec 2020)

Knjige, filmi, branja, glasba, otroške delavnice in še marsikaj – slovenski program na letošnjem knjižnem sejmu v Leipzigu (12.-15. marec 2020)

Javna agencija za knjigo, 3. marec 2020 ― Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna z nacionalno stojnico v mednarodni dvorani 4, na poziciji D503 v okviru iniciative mreže Traduki »Common Ground«, na kateri bo predstavljena najnovejša knjižna produkcija slovenskih založb ter prevodi slovenskih avtoric in avtorjev, in obsežnim slovenskim programom. V programu, ki bo obsegal 15 dogodkov, bodo sodelovali avtorji Drago Jančar, Ana Schnabl, Mirt Komel in Marta Bartol, ki se predstavljajo z novimi prevodi v nemščino, avtorica Renata Salecl, ki v Leipzig odhaja na povabilo mreže Traduki, pesniki Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Lucija Stupica, ki bodo svojo poezijo v Leipzigu brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser), dan zatem pa še v Hiši poezije v Berlinu, in Vlado Kreslin, ki bo v petek, 13. marca poskrbel za glasbeni program slovenskega večera v leipziški literarni hiši (Haus des Buches). Ob priložnosti nove nemške izdaje Muce copatarice (založba leiv, 2019) bo eden izmed dogodkov na sejmu posvečen tudi tej večni klasiki iz zakladnice slovenskih slikanic. V soboto pa bodo na sejmu obiskovalci lahko spoznavali Slovenijo skozi oči nemških novinarjev in direktorja sejma Oliverja Zilleja. Štirje avtorji bodo sejem obiskali v okviru promocije svojih novih prevodov v nemščino: Drago Jančar bo predstavljal prevod romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag, 2019, prevod: Daniela Kocmut) Ana Schnabl bo predstavljala prevod svoje zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof) Mirt Komel svoj prvenec Pianistov dotik (Goldman oder der Klang der Welt, Hollitzer Verlag, 2019, prevod: Sebastian Walcher) Marta Bartolj svojo slikanico brez besed z naslovom Kje si? (Wo bist du?, Baeschlin Verlag 2019) Poleg dogodkov z avtorji bo na sejmu podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. Ta bienalna nagrada, ki jo podeljuje Goethe insti
Bližata se knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu

Bližata se knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu

Javna agencija za knjigo, 23. januar 2020 ― Marca bosta svoja vrata odprla mednarodna knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu. Na bruseljskem knjižnem sejmu (Foire du Livre de Bruxelles, 5.-8. marec) bosta na dogodkih v programu sejma sodelovali slovenski predstavnici Agata Tomažič, ki bo predstavila francoski prevod zbirke Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, Belleville éditions, Pariz), in direktorica JAK, Renata Zamida, ki bo sodelovala v pogovoru o stanju prevajanja v Evropi. Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku. Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.
Slovenija se z mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni vrača s pogodbo o častnem gostovanju leta 2021

Slovenija se z mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni vrača s pogodbo o častnem gostovanju leta 2021

Javna agencija za knjigo, 29. marec 2018 ― Danes se v Bologni končuje 55. mednarodni sejem otroških knjig, na katerem je na več kot 2000 kvadratnih metrov velikem razstavišču sodelovalo okoli 1390 razstavljavcev iz 75 držav, med njimi tudi Slovenija, ki je v organizaciji Javne agencije za knjigo RS (JAK) na stojnici razstavljala dela različnih slovenskih in zamejskih založnikov. Na nacionalni stojnici so bile izpostavljene založbe Miš, Pivec, Sanje in Sodobnost International, samostojni stojnici pa sta na sejmu imeli založbi Mladinska knjiga in MorfemPlus. Z nagrado bele vrane, ki jo podeljuje Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, sta bili že v Frankfurtu nagrajeni Tombola ali življenje Suzane Tratnik in Ferdo, veliki ptič Andreje Peklar, ter tako v Bologni predstavljeni tudi na stojnici münchenske knjižnice. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je na svoji stojnici predstavila izbor avtorjev, predlaganih za Andersenovo nagrado, letos je bil med avtorji izpostavljen Peter Svetina med ilustratorji pa Peter Škerl. Žirija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za Andersenovo nagrado je pripravila tudi poseben nabor knjig z vsega sveta, ki jih priporoča v prevod in branje. Med 15 knjigami, ki jih žirija še posebej priporoča, je tudi ena iz Slovenije, in sicer Ropotarna Petra Svetine, ki je izšla pri Miš založbi.  Med gosti je bila letos tudi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, saj je bila na stojnici JAK predstavljena knjiga Žiga špaget je za punce magnet avtorice Aksinije Kermauner, ki je prevedena v slovenski znakovni jezik. Pestro dogajanje na sejmu so tudi letos obiskali številni avtorji in ilustratorji, ki ustvarjajo na področju knjige za otroke, med njimi Miroslav Košuta, Manica K. Musil, Ciril Horjak, Tanja Komadina, Ana Zavadlav in drugi. Na nacionalni stojnici so bile posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica, izmed avtorjev mlajše generacije pa velja omeniti veliki uspe
POSLOVIL SE JE DRAMSKI IGRALEC ALEKSANDER KROŠL (1930–2016)

POSLOVIL SE JE DRAMSKI IGRALEC ALEKSANDER KROŠL (1930–2016)

SLG Celje, 26. avgust 2016 ― Sporočamo žalostno vest, da se je poslovil dramski igralec Aleksander Krošl, ki je bil član ansambla SLG Celje od 1. 8. 1954 do 16. 7. 1980.Dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Aleksander Krošl se je rodil 31. oktobra 1930 v Ljubljani. Dramsko igro je študiral na AIU v Ljubljani. Bil je član mnogih slovenskih gledališč, dve desetletji je bil član v SLG Celje, potem član SNG Nova Gorica, krajši čas pa tudi član mariborske in ljubljanske Drame. Kot igralec karakternih likov s smislom za satiro je bil med nosilci repertoarja v Celju in Novi Gorici, vmes je ob številnih gledaliških vlogah ustvaril tudi pomembne filmske in televizijske vloge. Za svoje stvaritve je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1971 nagrado Borštnikovega srečanja in Severjevo nagrado, za življenjsko delo pa je leta 2000 prejel Borštnikov prstan. Za njegovo izbiro igralskega poklica so bili odločilni trije »krivci«: igralca Stane Sever in Mira Stupica ter pokojni mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Nekaj mesecev kasneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem Okrajnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral z vlogo Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Polletnemu ptujskemu obdobju je sledil študij igre na ljubljanski Akademiji, temu pa angažmaji v različnih gledališčih. Dragi Sandi, počivaj v miru!

Umrla je srbska igralka Mira Stupica

Misli, 19. avgust 2016 ― V 94. letu starosti je ponoči v Beogradu umrla srbska gledališka, filmska in televizijska igralka Mira Stupica, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V gledališču je debutirala leta 1941, v filmu je prvič zaigrala leta 1951, nato pa nanizala okoli 50 filmskih in televizijskih vlog. Bila je sestra leta 2014 preminulega igralca Bore Todorovića.

Umrla je srbska igralka Mira Stupica

SiGledal, 19. avgust 2016 ― V 94. letu starosti je ponoči v Beogradu umrla srbska gledališka, filmska in televizijska igralka Mira Stupica, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V gledališču je debutirala leta 1941, v filmu je prvič zaigrala leta 1951, nato pa nanizala okoli 50 filmskih in televizijskih vlog. Bila je sestra leta 2014 preminulega igralca Bore Todorovića.
Jeb... aerodrom?

Jeb... aerodrom?

Radio Študent, 2. september 2014 ― »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« Janez 1,1-18   Ampak tema bo v kao ateistični Ljubljani luč vendarle sprejela. Osma edicija festivala Svetlobna gverila poteka pod okriljem teme Svetla prihodnost. V okviru tega si bomo danes lahko ogledali že dva predfestivalska dogodka ob 21. uri. Matej Stupica bo poskrbel za citylights v središču Ljubljane pod naslovom Pogled v BB, Aleksandra Stratimirović pa bo poskrbela za izložbena okna pod imenom Moja svetla prihodnost. Kaj je razlika med okrasnim svetlobnim okraševanjem in svetlobno instalacijo, nam je zaupala ena od organizatorjev projekta, Katerina Mirović: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Katerina nam je povedala tudi, česa se lahko nadejamo na festivalu, ki se začne prihodnji ponedeljek ob 21. uri v
še novic