Center in Galerija P74, 4. november 2024 ― Tadej Pogačar, CODE RED, Bangkok, 2004 Tadej Pogačar, Street Economy Archive, Tirana, 2001-2024 7. – 10. 11. 2024 Grand Palais, Paris _____  Sejem Paris Photo 2024 od svoje ustanovitve leta 1997 velja za ključni dogodek pariške kulturne scene. Vsako leto združi najpomembnejše francoske in mednarodne galerije in založnike sodobne in moderne fotografije. Ogromen razstavni kompleks so zaprli leta 2020, po prenovi pa je v njem že potekal del pariških olimpijskih iger. To je bil najobsežnejši poseg v objekt vse od njegove zgraditve ob svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kar odraža tudi njegova značilna podoba, kombinacija reprezentativnih historičnih arhitekturnih elementov in za tisti čas inovativne tehnologije gradnje z betonom, železom, jeklom in steklom. Na Paris Photo 2024 sodeluje 240 razstavljalcev iz 34 držav, na 27. edicijo sejma pa je bilo povabljenih 195 galerij. Da bi proslavili stoletnico surealizma so povabili ameriškega scenarista in režiserja Jima Jarmuscha, da kot častni gost pripravi tematsko postavitev in sodeluje v javnem pogovoru. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. (Galerija P74) je na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti pričel sodelovati leta 2009. Sledilo je intenzivno sodelovanje v New Yorku, Baslu, Budimpešti, Rotterdamu, od leta 2014 pa smo redno vabljeni tudi na največji evropski sejem ARCOmadrid v Madridu. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. na letošnjem sejmu Paris Photo sodeluje s Kodoji Press, neodvisnim založniškim projekom iz švicarskega Badna. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. na sejmu Paris Photo 2024 predstavlja serije umetniških edicij, ki bodo predstavljene premierno, poleg tega pa tudi edicije pomembnih umetnic in umetnikov s katerimi v zadnjih letih sodeluje, kot so Polonca Lovšin, Špela Škulj, Sanja Iveković, Mladen Stilinović, itd… Na sejmu bodo predstavili zadnje izdaje knjig umetnika (Mine Fine, Dejana Habichta, Tadeja Pogačarja, Small but Dangers) in strokovn

Center in Galerija P74, 7. oktober 2024 ― 11. – 13. 10. 2024 HKW Berlin Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. na MISS READ _____  MISS READ: Berlinski umetniški knjižni sejem in festival 2024 poteka od 11. do 13. oktobra v Haus der Kulturen der Welt (HKW) in gosti 340 razstavljavcev iz 50 držav. MISS READ, ustanovljen leta 2009, se posveča izgradnji skupnosti in ustvarjanju javnega zbirališča za diskurz o knjigah umetnikov, konceptualnih publikacijah in založništvu kot umetniški in politični praksi. Festival se zavzema za razširitev spektra tega, kar predstavlja založništvo, in si prizadeva negovati različne kulture in skupnosti z vsega sveta. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je neodvisni neprofitni kulturni producent in založnik, ki deluje od leta 1997. Leta 2004 smo lansirali nov program, osredotočen na umetniške knjige in izdaje, od takrat tudi sodelujemo z znanimi domačimi in mednarodnimi umetniki in umetniškimi skupinami, kot so: Sanja Iveković, Skupina OHO, Mladen Stilinović, Tadej Pogačar, Temporary Services, Dan Perjovschi, Dejan Habicht, Mina Fina, Small but dangers,… Ure: petek, 11. oktober, 17h.– 21h sobota, 12. oktober, 12h – 19h nedelja, 13. oktober, 12h –19h Več informacij: missread.com Lokacija. HKW (Haus der Kulturen der Welt) John-Foster-Dulles-Allee 10 10557 Berlin VSTOP PROST

Radio Študent, 27. november 2016 ― »Če človek doseže svoj cilj v znanju in v delu – popolna vsevednost in samoproizvodnja, potem bo dosegel Boga – dovršenost, on sam bo izginil v Bogu in Bog bo izginil v njem, in prišel bo trenutek popolnega nedela; delo postane meditacija, svet proizvaja sebe, dosežen je trenutek popolne 'Lenobe'.« Citat je vzet iz teksta Kazimirja Maleviča Lenoba – prava resnica človeštva. Vsako delo stremi k neskončnemu cilju, k Bogu in končanju v njem. V stanju poenotenja z njim ni potrebe po približevanju k njemu in zato tudi ne po delu, nastopi lahko stanje nedela. Vsako človeško delo, pravi Malevič, zato v resnici stremi k Lenobi, k svojemu končanju v delu in izpolnitvi z božanskim objektom. Delo pa obstaja, kolikor obstaja Bog, dokler je ta na horizontu, se mu je mogoče približevati in približujemo se mu z delom. V delu sta človek in Bog ločena, ta ločitev pa je pogoj obstoja človeškega bitja in seveda božjega, v Lenobi namreč izgineta Bog in človek. Dejstvo ločitve je dejstvo dela, kolikor je človek ločen, je na delu, potem obstaja in živi v približevanju. Delo, človek in Bog so hkratni in vzajemni, vzamemo enega ven in izgubita se ostala dva. Dotični Malevičev tekst za referenco v performansu Hvalnica Lenobi, izvedenem leta 1993, uporabi letos poleti preminuli umetnik Mladen Stilnović, ki je predmet tokratne edicije Objekta meseca. Stilinovićeva lenoba ni Malevičeva dovršitev v božjem, temveč lenoba kot suspenz dela. Lenoba, ki ni enotnost Boga in človeka, temveč izguba obeh, je prostor, ki razpira grožnjo nebiti in nenehne možnosti razpada. Preden se lotimo njegove umetnosti, naj začnemo z uvodom in odgovorimo na vprašanje, kdo je Mladen Stilinović. Gre za hrvaškega umetnika povojne generacije, čigar umetnostno ustvarjanje se je začelo v šestdesetih letih z eksperimentalnim filmom, ta medij pa je dokaj hitro opustil. V sedemdesetih je deloval v skupini konceptualnih umetnikov Šesterica avtorjev, ki je izdajala revijo MAJ 75. Poleg njega so v