Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. december 2016 ― Loška dolina, 3.december  – Tretja izvedba grajskega  pun(k)ta je za nami. Dogajanje se je iz  gradu preselilo v grajske pristave, popolnoma opremljen objekt, ki pa je, zaradi propadlega dogovora med prejšnjim najemnikom in lastnikom, zaprt že celo leto. Za eno popoldne so zopet oživele z izvedbo tretjega grajskega pun(k)ta. 3. Grajski pun(k)t, Grad Snežnik – Foto: NpN Sobotni pun(k)t se je pričel ob treh popoldne z otvoritvijo punktarskega bara na dvorišču grajskih pristav. Ob prihodu nas je požgečkal vonj bučkine juhe, kuhančka in posebnih palačink, ki jim punktarji pravijo puntačinke, namazane z domačo marmelado so veliko bolj imenitne, kot tiste z nutelo. Ni bilo časa okušati domačih specialitet, saj nas je že čakal Janez Kandare, ki nam je obljubil prikaz poznojesenskega kmečkega opravila – grabljenja listja. S kmečkim vozom smo se odpeljali do zagradnih njiv, ki jih poznamo kot eno od prizorišč letošnjega Plavajočega gradu. Lotili smo se grabljenja, že skoraj končali, ko se je od nekod priklatil poredni, pun(k)tarski medo. Kot da bi čakal, da bodo kopice narejene, je pritekel, razmetal zgrabljeno listje in spet ga je vzel gozd. Nihče ni bil posebej presenečen, še kobili, vpreženi v kmečki voz sta samo radovedno zastrigli z ušesi. Odpravili smo se dalje, k Janji Urbiha, ki je obiskovalcem razkazala plavajoči drevored, okolico grajskega kompleksa. Potem pa smo zunanja prizorišča zamenjali z notranjostjo pristav. Točno ob petih je Miha Solce objavil: «točno ob petih, točka, zapik, gledališče Zapik«. Dobro razpoloženi obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili imenitni predstavi gledališča Zapik. Kot vedno sta Jelena Sitar in Igor Cvetko tudi tokrat na zanimiv in igriv način otrokom, mladim in malo manj mladim gledalcem predstavila vrsto zgodb gledališča kamišibaj. Ob vrhunski predstavi in obeh umetnikih smo se zavedli – Notranjska res ni daleč od urbanih centrov, nasprotno, postaja eden od centrov izvirnega kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. M