Novice

zadetki za portret

Ciril Horjak: Risbe V soboto

Kamra.si, 15. februar 2018 ― Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo v Koroški osrednji knjižnici v sodelovanju s Sinagogo Maribor, centrom judovske kulturne dediščine, odprli gostujočo razstavo ilustracij in karikatur Cirila Horjaka z naslovom 'Risbe V soboto'. Na tokratni pregledni razstavi si lahko ogledate izbor njegovih portretnih karikatur in naslovnic, ki že vrsto let krasijo Večerovo sobotno prilogo.
cellF

cellF

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. februar 2018 ― Guy Ben-Ary, Nathan Thompson , Andrew Fitch , Darren Moore , Stuart Hodgetts , Douglas Bakkum , Mike Edel: cellF cellF' je nevronski sintetizator, prvo avtonomno t. i. mokro-analogno (wet-alogue) elektronsko zvočilo. 'Možgani' projekta so biološka nevronska mreža, ki raste v petrijevki in v realnem času nadzoruje niz analognih modularnih sintetizatorjev. Guy Ben-Ary že več kot desetletje soustvarja z umetniško skupino SymbioticA, ki deluje v edinstvenem umetnostno-raziskovalnem laboratoriju na Univerzi Zahodne Avstralije. V njem se umetniki in znanstveniki z vsega sveta posvečajo raziskovanju, študiju in kritičnemu tematiziranju živih sistemov. Ben-Ary je po kirurškem odvzemu tkiva s svoje roke v laboratoriju Symbiotice in vitro vzgojil kožne celice in jih s posebno tehnologijo preoblikoval v matične. Kasnejša diferenciacija matičnih celic v nevronsko kulturo je omogočila nastanek Ben-Aryjevih 'zunanjih možganov'. Nevronska kultura je postavljena v multielektrodni niz (MEA), nekakšno posodo z mrežo 64 elektrod, ki zbirajo električne signale iz nevronskih celic in s tem proizvajajo svoj zvočni portret. Kadar je projekt razstavljen v galeriji, se zvočni signali kot električni impulzi vračajo nazaj in stimulirajo celice k aktivnosti. Ob vsakokratnem gostovanju avtor sodeluje z enim ali več lokalnimi glasbeniki, ki so povabljeni, da zaigrajo skupaj s 'cellF'. Glasba, ki jo izvajajo glasbeniki, je posredovana nevronom kot stimulacija, ti se odzivajo s kontroliranjem analognih sintetizatorjev, poslušalci pa so priča improvizirani godbi dveh živih entitet, človeka in raztelesenih človeških nevronskih celic.
Mudbound (2017)

Mudbound (2017)

Filmski kotiček, 11. februar 2018 ― Slo naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 134' ,  Imdb Žanri: drama Slo recenzija: - Režija: Dee Rees Scenarij: Virgil Williams, Dee Rees Igrajo: Garrett Hedlund, Jonathan Banks, Carey Mulligan, Jason Clarke, Jason Mitchell, Mary J. Blige [SLO] Ne, drugega celovečerca režiserke Dee Rees niste spregledali v kinematografih: Mudbound je del vse širše ponudbe Netflixovih igranih filmov in verjetno najboljši, kar so jih doslej producirali - tako dober, da bi si ponudnik vsebin na zahtevo morda lahko tokrat prvič priboril kako oskarjevsko nominacijo. (Film je na voljo tudi slovenskim naročnikom). Mudbound je ambiciozna, epska adaptacija istoimenskega romana, ki naslika fresko rasnih odnosov na ameriškem Jugu med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Mlade može, ki so se na drugem koncu sveta borili v zavezniški vojski, v domovini pričaka isti stari, kastni sistem, ki seveda ni obstajal, ko je bilo treba vojake pošiljati na fronto. Jonathan Banks kot priletni patriarh v misisipijskem blatu ustvari enega najsrhljivejših portretov zakrknjenega rasizma, kar smo jih videli na velikem platnu - a Pappy niti ni osrednji zlikovec filma. Dee Rees brez moraliziranja pokaže, da je ameriški rasizem zakoreninjen v bogaboječi, "spodobni" belski večini, ki tiho pristaja na svoj privilegirani položaj, ker ima od tega gospodarsko korist. -RTV SLO MMC [ENG] Set in the rural American South during World War II, Dee Rees' Mudbound is an epic story of two families pitted against one another by a ruthless social hierarchy, yet bound together by the shared farmland of the Mississippi Delta. Mudbound follows the McAllan family, newly transplanted from the quiet civility of Memphis and unprepared for the harsh demands of farming. Despite the grandiose dreams of Henry, his wife Laura struggles to keep the faith in her husband's losing venture. Meanwhile, Hap and Florence Jackson - sharecroppers who have worked the land for generations - struggle bravely to bu
Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar 2018 ― Cerknica – Ob kulturnem prazniku so se v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan spomnili svojega ustanovnega člana in izjemnega slikarja, pustarja in prijatelja Maksimiljana oziroma Milana Rota, ki je preminil decembra 2015. V galeriji Krpan so odprli razstavo njegovih risb in njemu v čast pripravili spominski večer. Razstava Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 8. februar 2018 – Foto: Valter Leban Zasneženi vrt galerije Krpan je bil premajhen za vse, ki so se zbrali na spominskem večeru. Milanovi sorodniki in prijatelji, kulturniki in pustarji ter drugi obiskovalci so prisluhnili Grlicam, pevski skupini, ki se je zbrala prav za to priložnost. Milanovi prijatelji so pod vodstvom Snežne Obreza »potegnili« po notranjsko, tako kot so včasih zapeli skupaj z njim. Po notranjsko je zapela tudi pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče, za poezijo je poskrbela gledališka igralka Marjana Brecelj, rdečo nit večera pa je tkal Miha Razdrih. Za razstavo Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, ki je odprta do 22. februarja, sta slikarjevi žena Irma in hči Hana izbrali risbe, ki jih je večino hranil še v skicirkah in so tokrat prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje tudi njegovo zadnje delo in zbirka fotografij, ki prikazuje trenutke iz njegovega bogatega življenja. Rot namreč ni bil le akademski slikar, pač pa vsestranski kulturnik, ljudem pa je verjetno najbolj poznan po velikih likih cerkniškega pustnega karnevala, ki so nastali v njegovi glavi in jih je izdelal s pomočjo pustarjev. Spomin nanj tako ohranjajo tudi coprnica Uršula, zmaj, Jezerko, ščuke, žabice, polhi in drugi figure, ki se vsako leto na pustno nedeljo sprehodijo skozi središče Cerknice. Petra Trček
Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2018 ― Cerknica – Letošnja razstava ob cerkniškem pustu bo posvečena Maksimiljanu Rotu, akademskemu slikarju in avtorju prepoznavnih likov pustnega karnevala, coprnice Uršule, zmaja, Butalcev in drugih. V galeriji Krpan bodo javnosti prvič na ogled risbe, ki sta jih iz umetnikove zapuščine izbrali njegova žena Irma in hči Hana. Razstavo bodo oprli na Prešernov dan ob 17. uri, ko bodo na spominskem večeru na vrtu galerije njegovi prijatelji trosili spomine na tega velikega kulturnika, pustarja in človeka. Priprava razstave risb Milana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 1. februar 2018 – Foto: Valter Leban Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota so v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan naslovili razstavo, ki odstira drugačen pogled na njegovo umetniško delo. Na ogled bodo risbe akademskega slikarja, ki jih javnosti sam ni pokazal. Kot je povedala njegova hči Hana, sta jih z mamo Irmo skrbno izbrali. »Večinoma so bile založene v skicirkah; eno po eno sva odpirali in jih jemali ven, da jih bomo lahko primerno zaščitili. Izbrali sva tiste, ki so nama bile najbolj všeč, gledali pa sva tudi na to, da sva zajeli čim širšo tematiko, od portretov in figur, do ostrnic, okoliških vasi in jezera. Nekaj je tudi večjih formatov, da bo postavitev lepša.« Spominski večer bodo oblikovali Milanovi prijatelji Milan, kot so ga klicali Cerkničani, je bil eden od ustanovnih članov društva. »Bil je tudi s srcem in dušo povezan s pustom, sama pa sem ga doživljala predvsem kot izjemno pravljično bitje, saj iz njegovih del tudi v resnici nekaj žari,« pravi predsednica društva Krpan Liza Vipotnik. Samo po sebi se ji zdi umevno, da razstavo ob pustu – vedno jo odpirajo na debeli četrtek ki letos sovpade s kulturnim praznikom –, posvetijo prav Rotu. »Milan ni bil le akademski slikar, pač pa predvsem velik Krpanovec, pustar in prijatelj, zaradi česar ima tako v društvu notranjskih kulturnikov kot v pustnem društvu ogromno prijateljev, zato bodo njegovi pri
8. FEBRUAR V GALERIJI MURSKA SOBOTA

8. FEBRUAR V GALERIJI MURSKA SOBOTA

Galerija Murska Sobota, 2. februar 2018 ― SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V GALERIJI MURSKA SOBOTA Ob Prešernovem dnevu vas v četrtek, 8. februarja 2018, vabimo v Galerijo Murska Sobota na brezplačne dogodke: 10.00 – 18.00: ogled razstav IGNAC MEDEN. PORTRETI in SAMO PERPAR. 3DELNE SLIKE, 10.00 – 12.00: ODPRTI ATELJE PIKE IN PACKA, ustvarjanje za družine, 17.00 – 18.00: vodstvo po razstavah IGNAC […]
še novic