Novice

zadetki za portret

LUTKE IN MASKE EKE VOGELNIK

Lutkovno gledališče Maribor, 6. marec 2018 ― Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik bo 24. marca 2018. Lutke in maske Eke Vogelnik je razstavni projekt, ki obsega 35 let avtoričinega delovanja na področju gledališke likovnosti. V njem  so združene nadrealistične maske, ki so nastale ob njenem vstopu v gledališče s predstavo Jaz nisem jaz (SMG, 1983), satirične maske za predstavo Cirkus Butale (Kinetikon KUD in CD, 2004) s portretnimi marionetami naših kulturnikov (CD, 2005), posamezni gledališki plakati in scenski elementi iz TV-serij ter lutke iz predstav Povodni mož (LGL, 2009) in Makalonca (LGL, 2013). Vse razstavne eksponate je Eka Vogelnik avtorsko oblikovala iz papirščine, lesa, blaga ali penaste gume in jih poslikala. Eka Vogelnik (1946) je diplomirana arhitektka in slikarka. Od leta 1975 deluje kot  ilustratorka, od leta 1983 tudi kot scenografka in kostumografka ter od leta 1991 kot režiserka otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj. Njen ustvarjalni opus obsega ilustracije več kot 30 knjig in več kot 50 uprizoritev in 20 televizijskih oddaj, ki jih je likovno opremila. Med najodmevnejše projekte zadnjih dveh desetletij nedvomno sodijo njene režije uprizoritev v LGL (Kdo je napravil Vidku srajčico, 2006, Povodni mož, 2009, Makalonca, 2012, Mojca Pokraculja, 2015), izdala pa je tudi številne knjige o plesu in lutkovni animaciji (Ples skozi čas in balet skozi svet, JSKD 2008, Okci, dober dan, MK 2006, Odrske pripovedke, Modrijan 2012), za založbo Miš pa je pripravila tudi okrajšano verzijo Finžgarjeve pripovedke Makalonca, ki jo je opremila s fotografijami marionet, izšla pa je leta 2012. Od leta 1998 na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani poučuje tehnike prebujanja ustvarjalnosti na različnih področjih ustvarjalne umetnostne terapije in ustvarjalno delo z lutkami pri socialnem delu. Za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim je trikrat prejela beograjsko zlato pero za otroške ilustracije (1975, 1980 in 1984) in zlati lovorov venec mednarodn

Rentgenski žarki razkrili skriti portret pod Modiglianijevo sliko

Misli, 1. marec 2018 ― Raziskava z rentgenskimi žarki je razkrila, da se pod portretom dekleta, ki ga je italijanski umetnik Amedeo Modigliani ustvaril leta 1917 in ki ga hranijo v Galeriji Tate v Londonu, skriva še en ženski portret. Medtem ko je identiteta danes vidne portretiranke neznana, naj bi se pod njo skrival portret umetnikove ljubice Beatrice Hastings.
Happy End (2017)

Happy End (2017)

Filmski kotiček, 28. februar 2018 ― Foto: Filmladen.at Slo naslov: Srečen konec Država: Francija, Avstrija, Nemčija Jezik: francoščina Leto: 2017 Dolžina: 107' ,  Imdb Žanri: drama Režija: Michael Haneke Scenarij: Michael Haneke Igrajo: Isabelle Huppert, Jean-Louis Trintignant, Mathieu Kassovitz, Toby Jones, Fantine Harduin, Franz Rogowski, Laura Verlinden Če Michael Haneke za prizorišče svojega najnovejšega filma izbere francoski Calais, že imamo dober namig, kaj nas čaka. Govorimo o tistem Calaisu, v katerem se zbirajo tisoče prebežnikov iz vsega sveta, ki se poskušajo pretihotapiti v Veliko Britanijo. Tam domuje družina Laurent, ki v lasti ima veliko gradbeno podjetje s pomembno vlogo na  nepremičninskem trgu. Podjetje je zgradil družinski patriarh George, danes senilni starec brez volje do življenja. Vajeti družinskega biznisa v svojih rokah drži hčerka Anne, ki v posel poskuša vpeljati sina edinca Pierra, vendar ta očitno ni kos nalogi. Ko se na enemu izmed gradbišč podre podporni zid in pride do delovne nesreče s fatalnimi posledicami, je Anne prisiljena prevzeti popolno kontrolo, saj Pierre s svojim nastopom pred inšpektorji (ti preiskujejo okoliščine nesreče), podjetju ne dela nobene usluge. V družinski posel ni vključen njen brat Thomas, zdravnik z mlado soprogo in komaj rojenim potomcem. Ta je nepričakovano prisiljen prevzeti odgovornost in skrbeti še za 13-letno Eve, hčerko iz njegovega prvega propadlega zakona. Bivša žena je namreč zaužila prevelik odmerek zdravil in končala na oddelku za intenzivno nego lokalne bolnišnice. Haneke že v uvodu namigne, da bi Eve lahko imela prste vmes pri materini zastrupitvi, ter tako skicira prvi pomemben detajl nastajajočega portreta družinske disfunkcije. Eve je odraščala ob depresivni materi, ki se ni znala sprijazniti s tragičnim dogodkom iz preteklosti in nato še z ločitvijo, po kateri oče stari družini ni namenjal nobene pozornosti. V takšnih okoliščinah ni presenetljivo, da najstnica že v rosnih letih kaže znamenja resne
Potlačeni problemi sodobne Evrope

Potlačeni problemi sodobne Evrope

Mladina, 26. februar 2018 ― Na redni spored kinematografov prihaja film Srečen konec, ciničen portret bogate francoske družine, v katerem se avstrijski mojster Michael Haneke znova loti prefinjenega seciranja potlačenih problemov sodobne Evrope. Haneke je eden najuspešnejših in največkrat nagrajenih evropskih režiserjev, ki je za svoja filma Beli trak in Ljubezen prejel dve zlati palmi na filmskem festiva...
še novic