Janko Kos: Sociologija slovenske literature

Janko Kos: Sociologija slovenske literature

ARS Ars humana, 26. junij ― Akademik Janko Kos je v knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem okviru in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji, rojeni v 60-ih letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah bo povedal v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne […]
O(b) nesojenih kavbojih in astronomih

O(b) nesojenih kavbojih in astronomih

ARS Ars humana, 19. junij ― Kaj imajo skupnega nesojeni kavboji in astronomi? To, da so tako prvi kot drugi prispodoba, celo naslovna, glasbenega albuma v stripu, ki ga je ustvaril Martin Ramoveš. Glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji je sicer delo zasedbe Martin Ramoveš band in je nastal konec leta 2013, za glasbeni album v stripu Astronomi solo pa je […]
Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi

Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi

ARS Ars humana, 12. junij ― »Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, ki bo še ta mesec izšla pri založbi LUD […]
Narava in zdravje

Narava in zdravje

ARS Ars humana, 5. junij ― Kakšna je narava narave in kakšna je naša narava? Če se onesnažena reka zna očistiti sama, kako mi poskrbimo za svoj krvni obtok? Če svež veter lahko prezrači zatohlo dolino, kakšna je kvaliteta našega diha? Če se prst nenehno obnavlja, v kakšnem stanju je naše fizično telo? In končno – kakšno vlogo imajo pri našem počutju možgani […]
Christopher Clark: Mesečniki

Christopher Clark: Mesečniki

ARS Ars humana, 29. maj ― Knjiga Mesečniki britanskega zgodovinarja avstralskega rodu Christopherja Clarka ima podnaslov Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno in ponuja bralkam in bralcem kompleksno podobo prelomnih dogodkov. Clark ne obsoja s kazalcem zgolj ene države, ampak potrpežljivo slika prepletene meddržavne odnose na začetku dvajsetega stoletja. Precej pozornosti nameni tudi vodilnim državnikom tistega časa, njihovim osebnostim […]
Umberto Galimberti: O ljubezni

Umberto Galimberti: O ljubezni

ARS Ars humana, 22. maj ― »Zakaj knjiga o ljubezni?« se v izhodišču svoje razprave O ljubezni sprašuje italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila popolnoma drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je tako ljubezen po Galimbertiju bolj kot odnos do drugega postala krčevit kult osebnega doživljanja, v duhu prenapetega […]
Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

ARS Ars humana, 15. maj ― »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, a vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni bil noben podložnik deležen takih »familiarnosti« kakor on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik […]
Nacionalna gibanja, kulturni svetniki in kanonizacija

Nacionalna gibanja, kulturni svetniki in kanonizacija

ARS Ars humana, 5. maj ― Kolektivna monografija Kulturni svetniki in kanonizacija s strokovnega vidika pretresa pojme kanona in kanonizacije, hkrati pa v njuno neposredno bližino uvaja tudi nekatere nove, inovativne analitične pojme, na primer naslovnega kulturni svetniki, ob njem še pojem kulta in pojem kulturnega svetništva. In ena izmed predpostavk monografije je, da je vzpon kulturnih svetnikov, ki so se […]
Hvalnica delu

Hvalnica delu

ARS Ars humana, 25. april ― Ne zna vsak igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je […]
Svetniki in svetništvo v življenju kristjana

Svetniki in svetništvo v življenju kristjana

ARS Ars humana, 18. april ― V velikonočni oddaji Ars humana smo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega […]
Anton Sovre – portret

Anton Sovre – portret

ARS Ars humana, 10. april ― Komur je pod roko prišel prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa iz leta 1922, ve, da je to delo Antona Sovreta. Če je brskal naprej, je ugotovil, da gre za prevodni prvenec tega klasičnega filologa in prevajalca ter izvrstnega poznavalca slovenskega jezika. Poznajo ga tisti, ki so prebirali in še prebirajo besedila iz grške antike – Iliado, […]
Sodobna televizijska serija

Sodobna televizijska serija

ARS Ars humana, 3. april ― Televizijske serije so stare toliko kot televizija sama. Od petdesetih let do danes pa so seveda naredile velik razvojni lok. V petdesetih in šestdesetih letih sta obstajali dve narativni formi: epizodična nanizanka in kontinuirana nadaljevanka, v sedemdesetih in osemdesetih letih sta se razvejili še v epizodično nadaljevanko in sekvenčno nanizanko, televizijsko krajino na začetku devetdesetih […]
Filmski režiser Jože Babič (ob 100. obletnici rojstva)

Filmski režiser Jože Babič (ob 100. obletnici rojstva)

ARS Ars humana, 27. marec ― Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13. februarja leta 1917 v vasi Povžane. Potem ko je še kot deček tako kot številni drugi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in […]
Gledališče Pekarna

Gledališče Pekarna

ARS Ars humana, 20. marec 17. marca 1972 je bila v gledališču Pekarna prva premiera; Lado Kralj je režiral novo igro Daneta Zajca Potohodec in v njej uresničil zamisli o novem gledališču, ki naj temelji na ritualu v okviru skupnosti izvajalcev in občinstva. Pred kratkim je v knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla monografija Iva Svetine z naslovom: Gledališče Pekarna (1971–1978), […]
Etnično označevanje prostora

Etnično označevanje prostora

ARS Ars humana, 13. marec ― Izhodišče pogovora je prelomna, konec lanskega leta izdana monografija o poslikavah Toneta Kralja (1900–1975) Tone Kralj in prostor meje na tretjini ozemlja današnje države, na Primorskem, ki so jo po prvi svetovni vojni priključili Kraljevini Italiji. V več kot 50 cerkvah zunaj urbanih središč je na pobudo slovenskih primorskih duhovnikov ustvaril danes premalo znano estetsko […]
še novic