58. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA PRVIČ

58. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA PRVIČ

Radio Študent, 28. junij 2017 ― Prvi od treh predvidenih poročanj z 58. Jazz Festivala Ljubljana, ki se je pričel včeraj z dogajanjem v Cankarjevem domu, nadaljuje pa se seveda tudi danes in bo trajal do zaključnega večera to prihajajočo nedeljo. Tokrat bomo v polurnem terminu prisluhnili intervjuju z enim v sam festival najbolj vključenih domačih glasbenikov in jazz aktivistov Drejem Hočevarjem.  
Sopotnica čustev

Sopotnica čustev

Airbeletrina, 27. junij 2017 ― »Ženska sem. Rada imam trivio,« priznava ameriška pesnica Sylvia Plath v intervjuju z BBC-jem leta 1961, dve leti pred smrtjo in štiri pred slavo. Verjetno bi jo kar presenetilo, če bi izvedela, kako rada ima trivio šele njena zgodovina. Malo je žensk, katerih življenje in delo bi truma biografinj in biografov, feministk in feministov, akademičark in akademikov desetletja raziskovala s takšno gorečnostjo in samoupravičenostjo – vse od stikanja po umazanem spodnjem perilu britanskega pesnika Teda Hughesa, n
Zbornik je pred nami!

Zbornik je pred nami!

SKOZI OČI PREKARIATA, 27. junij 2017 ― Prejšnji teden smo na tiskovni konferenci predstavili zbornik 56 intervjujev na temo prekariata. Knjigo je mogoče naročiti v tiskani ali elektronski verziji. V obeh različicah je cena enaka. 4,75 evra. Ob dostavi prek pošte je potrebno dodatno doplačilo 3 evrov.…

Intervju za Svet 24:

SKOZI OČI PREKARIATA, 24. junij 2017 ― Matej Klarič: “V četrtek bo izšel zbornik Skozi oči prekariata: Brez konsenza, ki se ukvarja z danes izjemno aktualnim in perečim vprašanjem prekarnosti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z urednikom zbornika Črtom Poglajnom, ki je v njem zbral misli…

Dejan Savić: »Še nikoli nismo imeli tako močnih orodij in se hkrati čutili tako vdane v usodo.«

Razpotja, 20. junij 2017 ― Dejan Savić, filozof in okoljevarstvenik intervju Aljoša Kravanja in Danijela Tamše Z Dejanom smo se pogovarjali na vrtu poslopja, v katerem je nastanjen slovenski Greenpeace. Vreme je bilo jasno, drevesa so zelenela in prometa skoraj nismo slišali. To ozadje se je slabo skladalo s temo našega pogovora: z uničevanjem okolja in nujnostjo ekološih politik. »Pri okoljevarstvu pa moramo odmisliti estetsko razsežnost,« je opozoril sogovornik. Ogroženost okolja ne pomeni nujno tega, da pred našimi očmi razpadajo stvari, ki jih presojamo kot lepe ali dekorativne. Okolju moramo prej pripisati samostojno vrednost, neodvisno od estetskih ali tudi praktičnih interesov danes obstoječe generacije ljudi.
Kurvafix

Kurvafix

Radio Študent, 20. junij 2017 ― Kurvafix!, izšel je nov prevod knjige Egona Bondya! Njegovo najbolj znano in vplivno knjigo Invalidna sorojenca imamo po zaslugi KUD Police Dubove zdaj na voljo tudi v slovenščini. Založba v naš založniški prostor pridno »dostavlja« češke pisce in za to ji gredo vse pohvale. Zgornje vzklike navdušenja naj primerno kontekstualiziramo, da ne bi izpadli kot prazno bildanje recenzije. Egon Bondy je umetniško ime Zbyneka Fišerja, superstarja češkega undergrounda, pisca, filozofa, pesnika. Kot se za kultne like spodobi, se o njih podeli osebno izkušnjo, če se le da. V spominu mi je ostala scena iz filma Nežni Barbar, ki je bil posnet po knjigi Bohumila Hrabala, v katerem lik, nepresenetljivo poimenovan Egon, z vso ljubeznivo frivolnostjo razmaže zvrhano merico pivske pene po Hrabalovi faci. Iz istega filma je tudi Bondyeva skovanka iz naslova recenzije, ki je kombinacija besed kurva in krucefix. Egon Bondy v gradnji lastne monumentalnosti ni popuščal in je uspel v premorih med neusmiljenim bezničenjem po Pragi izdati 13 samizdatskih zvezkov z naslovom Opombe k zgodovini filozofije. Hrabal v svojem eseju o češki literarni sceni o številu zvezkov mitomansko pretirava in trdi, da jih je bilo 17. Egon Bondy se je v kanon kulturnega podzemlja dokončno zapisal s sodelovanjem s psihadelično prog-jazz skupino Plastic People of the Universe. O tej skupini smo pred kratkim govorili tudi na našem radiu v intervjuju z Viki Babo. ( http://radiostudent.si/glasba/globaluna/intervju-viki-baba-o-egonu-bondyju ) Invalidna sorojenca je proza absurda. Distopična alegorija komunistične prihodnosti. Futuristična vizija visoko tehnološko razvite družbe leta 2060. Ostali sta le še dve mesti z nekaj deset milijonov ljudmi, ki jih »tisočletne« vode še niso preplavile. Glavni »antagonizem« romana je prav ta sopostavitev cvetoče civilizacije ter neukrotljivih in nepremagljivih voda, ki periodično poplavljajo in napovedujejo neizogibno apokalipso na koncu romana. Neskončno vodovje igr
52. Festival Borštnikovo srečanje je programsko pripravljen

52. Festival Borštnikovo srečanje je programsko pripravljen

Večer, 16. junij 2017 ― Med 20. in 29. oktobrom bo Maribor gostil že 52. Festival Borštnikovo srečanje (FBS). Tradicionalno so vsi glavni akterji na junijski tiskovni konferenci v SNG Maribor predstavili program, ki mu letos mariborska občina namenja celo 6 tisoč evrov več kot doslej; prispevali bodo 166 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo 160 tisoč, sponzorski denar pa se še, kot pravi direktor SNG Maribor Danilo Rošker, zbira. Festivalskih dogodkov bo veliko, v ospredju pa seveda kot zmeraj ostaja tekmovalni (12 predstav) in spremljevalni program (6 predstav). Srečanje bo otvorila predstava Naše nasilje in vaše nasilje v režiji Oliverja Frljića, ki dviguje velike prahu in opazuje Evropo, ki jo je presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike. Tekmovalni in spremljevalni program zadnjič podpisuje Petra Vidali, nova selektorica bo Zala Dobovšek. Vidalijeva si je v pretekli sezoni ogledala 104 uprizoritve, statistika je podobna lani. "Pred kratkim sem v intervjuju z ravnateljem ljubljanske Drame prebrala, da selektorji zadnja leta ‘ex cathedra‘ sporočamo, da je ‘naš teater v krizi‘. Ko vidiš več kot sto uprizoritev, nekatere tudi večkrat, se ti zdi malo neumno prebrati, da je tvoje mnenje dogmatsko in teoretsko. Ne mislim, da je slovensko gledališče v krizi, mislim pa, da so v krizi nekatera umetniška vodenja in da so nekateri tipi gledališke kreacije na točki preloma. In mislim, da je bila gledališka sezona 2016/2017 precej slabša od prejšnje. Videli smo preveč ponesrečenih srečanj med različnimi segmenti uprizoritev (odlične režije slabih tekstov, katastrofalne režije dobrih tekstov, odlične igralske kreacije v slabih uprizoritvah in preslabe v zanimivih režijskih zasnovah) in tudi preveč celostno nekonsistentnih in medlih uprizoritev. Vendar smo videli tudi domišljenost, smelost in celo velikopoteznost, od celostnih tematskih zastavitev progra
Beast Nest + Big Debbie

Beast Nest + Big Debbie

Radio Študent, 13. junij 2017 Intervju pred nocojšnjim glasbenim performansom Dekolonizacija zvoka v Pritličju. Pogovor pripravlja Luka Prinčič.   https://www.facebook.com/events/1897013553880138/
še novic