prostorož, 25. maj ― Razpravo o parkiranju v Štepanjskem naselju v našem studiu spremljamo že od samega začetka, saj smo za Mestno občino Ljubljana skupaj z Inštitutom za politike prostora - IPoP izvedli uvodno analizo dostopnosti soseske in manjšo akcijo vključevanja prebivalcev. Sklepi našega poročila (ki je dostopno tukaj) so bili sledeči: soseska ima izrazito malo parkirišč; vključeni prebivalci so podpirali umikanje avtomobilov pred šolo in na ploščadi na Jakčevi, ki je bila že izvorno zasnovana kot površina za pešce; vključene prebivalce je motilo, da nove oblike mikromobilnosti, predvsem električni skiroji in skuterji ogrožajo varnost na površinah za pešce; prepoznavali in cenili so ključne kvalitete modernistično zasnovane soseske, kot so veliki odmiki med stavbami, zelene površine in številna drevesa. Izkazalo se je, da prebivalci ne zaupajo občini pri temah, povezanih z etažno lastnino in z vzdrževanjem javnega prostora. Naše analize so pokazale tudi, da kljub urbanistični zasnovi naselja, ki prioritizira hojo, pogoji za pešce (tudi in predvsem za gibalno ovirane, starejše in tiste z vozički) in kolesarje niso tako dobri, kot bi lahko bili. V poročilu smo občini predlagali postopno ukrepanje na javnih površinah, povečano komunikacijo s prebivalci ter investiranje v vzdrževanje soseske in mehke ukrepe, kar bi okrepilo zaupanje prebivalcev v mesto in prispevalo k ureditvi tako zelenih kot tlakovanih javnih površin. Od začetka letošnjega leta pa do danes se je v ljubljanskih soseskah zgodilo marsikaj. Mesto je po hitri in ostri uvedbi ukrepov v Štepanjskem naselju naletelo na enako oster upor prebivalcev, ki so med drugim osnovali civilno iniciativo, mesto pa je sprejelo tudi dopolnitve Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki spreminjajo parkirni režim v vseh ljubljanskih soseskah. V četrtek se bo zaključilo zbiranje podpisov za referendum, s katerim želi širša mestna iniciativa, zbrana pod imenom “Parkirišča so naša”, odlok izpodbijati. Ključno vprašanje