Novice

aktualno

Vsi razen Osmana niso Osman

Vsi razen Osmana niso Osman

Airbeletrina, 11. september ― Roman Aleksandra Hemona Svet in vse v njem, ki je v prevodu Irene Duša Draž letos izšel pri založbi Goga, je izredno ambiciozen. Avtor ga je, če gre zaupati zahvali, pisal dvanajst let. Vsevedni pripovedovalec, katerega identiteta in branža vsevednosti sta razkriti na koncu, pred bralca odvrže neobičajno gosto literarno delo, ki je ves čas v resni nevarnosti, da bi postalo preobsežno za prostor med svojimi platnicami. Zaznamujejo ga tri potencialne preobilnosti: zgodbe, čutnih impresij in jezika. Čeprav je bizarno reči, da roman pred tem, da bi bil prevelik, obvaruje predvsem to, da je Hemon dober pisatelj, bi znalo biti, da ta trditev niti ni tako neumna. Tako ekstravagantna knjiga je lahko učinkovita samo v primeru, da avtor bralca na začetku hitro prepriča, naj mu zaupa, nato pa se mu na nobeni točki resno ne izneveri. Aleksander Hemon: Svet in vse v njem / Prevod: Irena Duša Draž / Založba: Goga Osrednja zgodba, pri čemer gre v bistvu za vložnico, je življenje Rafaela Pinta, sefardskega Juda iz Sarajeva, farmacevta, homoseksualca, odvisnika od opija, bitja, za katerega se zdi, da ga je 20. stoletje premikastilo bolj celostno kot katerega koli drugega človeka na svetu. Pinto, dedič lekarne v središču bosanske prestolnice, razpet med »prastarimi kmeti« in »gozdovi« ter vseprisotnim napredkom prihajajočega stoletja, ki recimo da ga uteleša dekadentni Dunaj njegovega študija, je (star »dvajset in drobiž«) priča atentatu na avstrijskega prestolonaslednika. Z dogodkom se začne potrjevati slutnja ironičnega naboja besede »napredek« in Bosanci, bralec, Pinto, vsi že na tej točki »izčrpani od svoje nepredstavljive prihodnosti«, v trenutku začutijo svojo majhnost v razmerju do zgodovine. Vsaka sledeča epizoda potrdi, da so imeli Bosanci, bralec in Pinto prav in slednjega zgodovina najprej povleče v avstro-ogrsko vojsko, na fronto v Galicijo. Tam spozna Osmana, ki poleg tega, da se Pinto vanj zaljubi in niti on niti bralec nanj ne bosta mogla več p
Zborovsko petje vpisano v register nesnovne dediščine

Zborovsko petje vpisano v register nesnovne dediščine

Misli, 11. september ― Zborovsko petje je bilo kot nova enota vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, so sporočili z ministrstva za kulturo. Zborovsko petje sodi med najstarejše glasbene zvrsti, na Slovenskem je izpričano vse od zgodnjega srednjega veka. V register je bilo vpisano na pobudo Zveze pevskih zborov Primorske.
Muza in pesnik

Muza in pesnik

Narodni dom MB, 11. september ― Romantični vihar je pometel z mnogimi idejami, ki so dotlej veljale za absolutne. Resnica ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj. Umetnost ni odsev ali celo okras življenja. Umetnost ga ustvarja!

ZMed še ni dobro shodil, varovalke in del ključnih podpor pa že izginjajo – ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinančnih zmožnostih

Asociacija, 11. september ― V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po naši oceni odprava zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Višino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepuščalo vsakokratnemu proračunskemu … Preberi več o ZMed še ni dobro shodil, varovalke in del ključnih podpor pa že izginjajo – ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinančnih zmožnostih

Premik težišča v Demšarjevem pisanju

Koridor, 11. september ― Zbirka kratkih zgodb Avgusta Demšarja prepleta kriminalni žanr z motivi sodobne vizualne umetnosti in performansa. Poleg izjemne žanrske veščine knjigo odlikuje inovativna reinterpretacija umetniških del, ki temelji predvsem na psihološki perspektivi premikanja meja.
Nič večjega od tega

Nič večjega od tega

Airbeletrina, 11. september ― Blaža Lukana kulturni novinarji opisujejo z različnimi kombinacijami poklicev oziroma poklicanosti. Kdaj je »pisatelj, pesnik, dramaturg in gledališki kritik«, kdaj »profesor, dramaturg in pesnik«, kdaj »dramaturg, teatrolog, gledališki kritik in visokošolski predavatelj ter pesnik«. Čeprav v nekaj variacijah, recimo tej zadnji, Lukan kot pesnik stoji na zadnjem mestu, za transparentno naknadno dodanim »ter«, je iz njegovih pričevanj o svoji poti razvidno, da je poezijo pisal, še preden je dobro vedel, kaj počnejo dramaturgi. Ko je izvedel, kaj počnejo, je to v bistvu že uspešno počel in iz tega naslova, čeprav vedno v dialogu s poezijo, so izšle vse tiste druge, zgoraj naštete poklicanosti. Lukan je danes docent za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter dolgoletni predavatelj na njenem Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti. Bil je umetniški vodja gledališča Glej (1985–1988) in SLG Celje (1989–1993), predsednik Društva kritikov in teatrologov Slovenije (2008–2012) ter selektor na več gledaliških festivalih. Od 80. let naprej se udejstvuje kot kritik in praktični dramaturg. Dramaturško je zasnoval več kot petdeset predstav ter napisal več kot petsto kritik, od tega največ za Delo in Dialoge. Je avtor številnih monografij, med njimi Tretja predstava (2023), Gledališka sinteza (2022), Turški lok (2019), Performativne pisave (2013) in Slovenska dramaturgija (2001), ter spremnih besed, med drugim k dramskim besedilom Evalda Flisarja, Andreja Rozmana in Matjaža Zupančiča. Pisal je prozo, drame, dramatizacije in radijske igre. Za dramo Mrtvi (2000) je bil nominiran za Grumovo nagrado, za zbirko pesmi za otroke Fantek in punčka (2021) je prejel Levstikovo nagrado, prejšnje leto tudi Grün-Filipčevo nagrado za dosežke v slovenski dramaturgiji. In šele po vsem tem, na koncu, čeprav v resnici že od začetka, lahko rečemo, da je napisal tudi trinajst pesniških zbirk, pri čemer na letošnji Pranger (po izboru Vida Beštra) pri
V spomin našemu dragemu profesorju prof. dr. dr. h.c. Niku Torelliju

V spomin našemu dragemu profesorju prof. dr. dr. h.c. Niku Torelliju

Fakulteta za dizajn, 11. september ― V spomin prof. dr. dr. h.c. Niku Torelliju Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi profesor in prijatelj prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli. Profesor dr. Torelli je bil eden naših najvidnejših podpornikov, izjemen pedagog, mentor številnih zaključnih del, iskriv sogovornik in prijatelj. S svojim strokovnim delom in tankočutnim predajanjem znanja […]

Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspešne Slovenije?

Asociacija, 11. september ― V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vključena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako prišel v … Preberi več o Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspešne Slovenije?

Obronki filma

MNZS, 11. september ― Fotoreportersko delo je bilo v obdobju analogne fotografije praviloma organizirano okoli konkretnega uredniškega naročila. Fotograf je na teren odšel z jasno določeno nalogo, pri čemer je bil film primarno namenjen beleženju dogodka, ki ga je uredništvo prepoznalo kot novinarsko relevanten za objavo. Na istem filmu pa so lahko nastajali tudi posnetki pred začetkom in po […]
1908 Dolenja vas – Lažni Holmes

1908 Dolenja vas – Lažni Holmes

Stare slike (Cerknica), 11. september ― Slavni detektiv Sherlock Holmes, junak številnih romanov, filmov in tv nadaljevank, se je davno pred televizijo pojavil tudi v Dolenji vasi kot tiskani zvezek z naslovom Detektiv Sherlock Holmes in njegovi znameniti doživljaji in podnaslovom Gospa s kanarskim briljantom. V zapuščini svoje tete ga je našla Danica, sodelavka Starihslik. Izdan je bil leta 1908, torej […]
še novic