Koncert Ljobe Jenče: V cerkvi sv. Volbenka bodo v petek odmevale obredne ohcetne in druge ljudske pesmi

Koncert Ljobe Jenče: V cerkvi sv. Volbenka bodo v petek odmevale obredne ohcetne in druge ljudske pesmi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. avgust ― Zelše, Cerknica – Pevka ljudskih balad in drugih pesmi, zbirateljica ljudskega izročila in pripovedovalka pravljic Ljoba Jenče v letošnjem letu, ko mineva 30 let od njenega prvega samostojnega koncerta, pripravlja cikel sedmih koncertnih dogodkov po Sloveniji in v Reziji, ki ga je poimenovala Pernahtna nit. »Gre za kompleksen projekt in pernahtna nit predstavlja tudi svetlobo ljudske glasbe, ki nas veže skozi rodove in nam daje moč tudi za prihodnost,« pravi. Enega od koncertov bo imela ta petek v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah, v kateri se je že večkrat razlegal njen glas. Ljoba Jenče in simfonični orkester Cantabile, 2019 Foto: Valter Leban Kako vas preveva danes, ko je za vami uspešnih 30 let – ne le nastopanja, pač pa tudi zbiranja ljudskega izročila? Na ta leta sem zelo ponosna in tudi na to, da sem toliko časa zdržala v svobodnem poklicu, kajti to je trd kruh, ki ga država in občina zelo slabo podpirata. Kljub temu da sem toliko naredila za javno dobro na več področjih, je zelo malo razumevanja. Sem pa hvaležna ljudem, ki čutijo, da je to njihovo, da delam z ljubeznijo. Kjerkoli sem dala pobudo za koncert, so z veseljem sprejeli in mislim, da bodo povsod zelo lepi dogodki Sedem koncertov ste spredli v pernahtno nit. Zakaj prav vanjo? Pernahtna nit se je predla v Reziji ob svetem večeru Treh kraljev in ohranja vero v blesteče bitje Sredozimko, ki je blagoslavljala črede, domove in družine. Žene so v sveti noči Treh kraljev stale z eno nogo zunaj hiše, z drugo pa znotraj; nit so spredle na pragu in simbolizira povezavo med svetim in zemeljskim, med domom in svetom, med zunaj in znotraj, med jaz in ti. Privezovali so jo nosečnicam za varen porod in vsem, ki so šli v svet, da jih je varoval ta blagoslov doma. Tudi sama jo nosim. Spredla sem jo iz lanu, ki smo ga pridelali doma, zavezala pa mi jo je žena iz Rezije. Meni je naše ljudsko izročilo tako dragoceno in posebno, želim, da se na teh koncertih počasti naša pesem, da se pa tudi opozarja,
Postojna: Notranjski muzej Postojna vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Postojna: Notranjski muzej Postojna vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. avgust ― Notranjski muzej Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna ter organizacijski odbor Čar lesa pripravljajo razstavo Čar lesa tudi v Postojni. Odprtje razstave bo v torek, 20.avgusta 2019 ob 18. uri  v Notranjskem muzeju Postojna. S prireditvami Čar lesa organizatorji že več kot 10 let promovirajo in vzpodbujajo rabo lesa. Namen prireditev Čar lesa je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku rabe lesa ter promocija predelave in rabe lesnih izdelkov. Čar lesa, Krpanov dom Pivka, maj 2019, foto Jelka Lekše Da bi te cilje dosegli, bi morali našo industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Vendar predelava lesa brez potrošnje ne bo zaživela. Zato moramo čim bolj osveščati potrošnike, da se bodo zavestno odločali za izdelke ter objekte iz lesa, s čimer promoviramo njegovo rabo. Povpraševanje po lesnih izdelkih bo pospešilo tudi proizvodnjo, ki bo slonela na naši edini razpoložljivi surovini – lesu. Za zdravje in počutje je najboljše bivalno okolje iz lesa. V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen. Glavni namen prireditve Čar lesa je, da ljudje ponovno spoznajo vse prednosti rabe lesa. S prireditvami Čar lesa želijo organizatorji  predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine, poudarjajo pa tudi, da leseni izdelki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb. Letos je v Cankarjevem domu potekala že enajsta razstava Čar lesa 2019, v drugi polovici maja pa je bila razstava tudi že na ogled v Krpanovem domu v Pivki. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Logaška likovna kolonija letos s presežki

Logaška likovna kolonija letos s presežki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. avgust ― Logatec – V Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu so do konca avgusta na ogled dela, ki jih je 33 ustvarjalcev iz vseh koncev Slovenije 3. avgusta naslikalo na Likovni koloniji Logatec 2019. Ta je letos izstopala tako kakovosti nastalih del kot tudi po številčnosti, saj je gostila 33 likovnikov, ki so na papir in platna lovili podobe Logatca in širše okolice, tudi Planinskega polja. Likovna kolonija Logatec 2019, Društvo likovnikov Logatec, 3. avgust 2019 Foto: Janež Platiše Razstava bo v Jožefovi dvorani na ogled do konca avgusta, nato pa bode dela razstavili še v domu starejših občanov v Grapovčniku. »Vse te raznolike likovne poetike kažejo, da ste upoštevali moj nasvet in ste ostali zvesti sami sebi. Da ste v tem, razmeroma kratkem času začutili izzive novega prostora in se srečali z novimi vsebinskimi nagovori in motivnimi izhodišči,« je udeležence kolonije ob odprtju razstave nagovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Njihova dela je ocenila kot zelo kakovostna, k čemur je zagotovo pripomogla mentorska podpora akademskega slikarja Jurija Kravcova, ki si je vzel čas za vsakega udeleženca. »Vsem, ki smo ustvarjali, nam je uspelo kolonijo spraviti na viško kakovostno raven,« je zadovoljen Janez Ovsec, predsednik Društva likovnikov Logatec, ki pripravlja kolonijo. Likovna kolonija pa udeležencev ni združila le v ustvarjanju, pač pa so si vzeli tudi čas za druženje. Likovnike so v Logatcu pritegnili različni motivi, ustvarjali pa so v različnih tehnikah, predvsem v akvarelu in akrilu, nekaj je tudi olj. Stibilj Šajnova je izpostavila portret, ki ga je Luka Miklavžič naslikal z ogljem in belo kredo. »Ob vseh krajinskih motivih in upodobitvah cvetja se nam na razstavi odpira pogled tudi na področje človeške figure, na najbolj zahtevno upodabljanje človeškega lika. Luka je dokazal, da se da v razmeroma kratkem času doseči ta cilj.« Veliko ustvarjalcev se je odločilo za akvarel. »Akvareli kažejo na mojstrstvo, kilometrino
Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. julij ― Grad Snežnik, Loška dolina – Razstavni prostor na gradu Snežnik do septembra gosti razstavo del, ki so jih ustvarile roke članov kulturnega društva Rak z Rakeka. Likovna dela in mozaiki so v nastali na srečanjih likovne in mozaične skupine ter na delavnici slikanja z lopatko, na kateri so ustvarjalci pod mentorstvom Carole Minssieux Gliesch iz Francije, upodabljali lepote Notranjske. Rakovški likovni utrip, razstava likovnih del in mozaikov, grad Snežnik, 19. julij 2019 Foto: Tomaž Čuček Razstavo so odprli 19. julija, ko je delo rakovških likovnikov strokovno predstavila Karmen Bajec, magistra umetnosti in akademska slikarka, ki med drugim vodi likovno sekcijo pri Kulturnem društvu Rak Rakek. Odprtje sta s kulturnim programom popestrile članice vokalne skupine Cluster in Maja Malc. Stene grajskega razstavnega prostora do 1. septembra krasi množica slik in mozaikov. Člani rakovškega društva so jih v sezoni 2018/2019 ustvarjali na delavnicah, likovno vodi Bajčeva, mozaično pa Eva Ule. »Pri mozaiku smo tisti, ki smo že dlje časa v skupini ustvarjali živalske portrete, začetnice pa so ustvarjale slike iz keramike,« je pojasnila predsednica likovne sekcije Karmen Petrič. »Tematika je različna, večinoma pa gre za naravo, za pokrajine, cvetje …; veliko del je slikanih z lopatko, nekaj je akrila, večina pa so olja.« Na ogled so tudi dela, ki so nastala na delavnici Minssieux Gliescheve, ki je Rakek letos obiskala že drugič. Z njo so člani društva in drugi ljubitelji likovne umetnosti preizkusili v ustvarjanju s slikarsko lopatico. En dan so preživeli na Cerkniškem jezeru, kjer so na platna lovili vodo v vseh njenih razsežnostih, naslednji dan so se podali v Rakov Škocjan, kjer so jih navdihovala drevesa in gozd, zadnji dan pa so na vrtu v Škratovki pri Planini upodabljali cvetje. Petra Trček
Baritonist Počkaj z gosti očaral množico poslušalcev

Baritonist Počkaj z gosti očaral množico poslušalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. julij ― Postojna – Poletni festival Kulturni utrip poletja Postojna je v polnem zamahu. V torek so Titov trg sredi mesta z glasbo in obiskovalci napolnili odlični glasbeniki, ki so se na koncertu opernih arij, duetov in zborov pridružili domačemu baritonistu Juretu Počkaju. Jure Počkaj, koncertu opernih arij, duetov in zborov, KUPP, 16. julij 2019 Foto: Valter Leban Počkaju so se na odru pridružili sopranistka Mojca Bitenc, pianistka Mojca Lavrenčič, Simon Avsec in Marko Doles iz zasedbe Ana Pupedan, Jernej Počkaj in Edin Sabkljakovič iz skupine Forgotten Eden in združeni moški zbori občin Pivka in Postojna, moški zbor Pivka, moški del mešanega zbora Postojna, oktet Bori, Košanski oktet, vokalne skupine Zgun, Slavna in Goldinar ter moški del vokalne skupine Arima. Glasbeniki so spet dokazali, da je lahko operna glasba tista, ki polni prizorišča, saj so središče mesta napolnili z melodijami in občinstvom. Pričarali so odlično mešanico tradicionalne opere in sodobnih melodij združenih z opernimi napevi, pozabili pa niso niti na Miroslava Vilharja in njegovo Jamsko Ivanko, s čimer so se spomnili 200-letnice rojstva postojnskega rojaka in 110-letnice podelitve mestnih pravic Postojni. KUPP še do sredine avgusta Kulturni utrip poletja, ki se je začel konec junija, je že dodobra popestril in razgibal poletne dni in večere v Postojni. Do sredine avgusta prinaša še številne koncerte in druge dogodke. Že danes zvečer bo na Titovem trgu nastopila skupina Funktasy – Janis Joplin tribute band, jutri pa Prifarski muzikantje. V soboto bo oder zasedla vrhunska mednarodna zasedba priznanega velenjskega saksofonista Jureta Pukla na koncertu Jure Pukl Quartet feat. Melissa Aldana, v torek pa zasedba Help! A Beatles Tribute iz Naklega, ki razveseljuje ljubitelje legendarnih Beatlesov. Sidonija Zega/pet
Sončki v Pavlovčevi galeriji

Sončki v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. julij ― Ilirska Bistrica – Tudi v vročih poletnih mesecih v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji nadaljujejo z delom. 5. julija so odprli fotografsko razstavo z naslovom Znam – zmorem, ki jo je obiskovalcem na ogled postavil Izolan Sergej Saša Merkandel. Fotografije, ki jih je naredil ob druženju z ljudmi s posebnimi potrebami in njihovimi terapevti v društvu Sonček, so na ogled do konca julija. Razstava fotografij, Sergej Saša Merkandel, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 5. julij 2019 Foto: Petar Nikolić Merkandel je ves čas najraje fotografiral Kras in Istro, v zadnjih letih pa se aktivno ukvarja s portreti. Je izrazit borec proti uničevanju narave in obsoja vsakršne nasilne posege vanjo. Po drugi strani veliko prostega časa posveča gradnji dobrih medčloveških odnosov. Veliko časa se je družil z ljudmi s posebnimi potrebami in njihovimi terapevti, ki delujejo v Sončku, zvezi društev za cerebralno paralizo v Izoli. Zanimalo ga je, kako ti ljudje kakovostno preživljajo svoj čas ob druženju, učenju in ustvarjanju in jih tako pobliže spoznaval. To mu je pomagalo do ideje in po dveh letih tudi uresničitve fotografskega projekta, ki ga predstavlja v Pavlovčevi galeriji. Fotografije so si že lahko ogledali v Izoli, kjer so se odprtja razstave udeležili portretiranci s svojimi starši. Bili so ponosni in zadovoljni s svojimi fotografijami. Razstavo v Pavlovčevi galeriji pa je na pot pospremila glasba. Venček narodnih je na harmoniki zaigral Sandi Vrh iz Ratečevega brda, ki obiskuje ilirskobistriško enoto varstveno-delovnega centra Koper. Sergej Saša Merkandel, rojen leta 1941 v Ljubljani, se s fotografijo ukvarja že od svoje mladosti. Prvi fotoaparat mu je oče kupil pri osmih letih. Že v nižji gimnaziji je s sošolcema vodil fotokrožek. Sledila so leta, ko je kot aktivni član FKK Odsev fotografiral in snemal s pravo kamero. Leta 1960 se je naselil v Izoli in nekaj let vodil tamkajšnji mladinski fotokrožek. Zdaj že nekaj let aktivno ustvarja kot član fotokro
Grajski punkt v sredo s tremi etno-zasedbami in vrsto aktivnosti

Grajski punkt v sredo s tremi etno-zasedbami in vrsto aktivnosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. julij ― Kozarišče, Loška dolina – Društva ljubiteljev gradu Snežnik 10. julija vabi v Kozarišče, vasico pri gradu Snežnik, kjer bodo tokratni Grajski punkt glasbeno obarvali trije nastopajoči. Belgijska zasedba Cumbia club de Liege bo razgibala s tradicionalno kolumbijsko cumbio, mednarodni bend Fekete Seretlek pa bo vzdušje naelektril z balkanskimi in drugimi toni, koncert bo zaokrožil indijski umetnik Mahesh Vinayakram, ki glasbo prepleta s tradicijo karnatskega petja. Cumbia club de Liege Foto: L´Avide Jardin Grajski Punkt bo v sredo, 10. julija od 18. ure na novi lokaciji, v Kozariščah 52. Na zelenem odru bodo ob aktivnostih domačinov v prijetnem vzdušju gostili tri raznovrstne etablirane glasbene zasedbe. Poleg raznolikega glasbenega dogajanja se bo ob 18. uri lokalna vodnica Janja Urbiha gledalce pospremila na interaktivni sprehod po okolici gradu, so sporočili iz Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Na Punktu bodo stregli domačo hrano, obiskovalci pa se bodo lahko preizkusili v starih igrah, metanju podkve, gumitvistu ali ristancu in si ogledali domač živalski vrt. Koncertom bo sledil že tradicionalni Etno Histeria džem koncertrat, saj bodo poleg nastopajočih prisotni tudi drugi glasbeniki. Fekete seretlek, šestčlanska češko-rusko-slovaško-slovenska glasbeno-teatralna skupina bo vzdušje naelektrila z mešanico balkanskih ritmov kabareta. Pričakujete lahko interaktivno akustično glasbeno izkušnjo, ki jo ob trobenti Honze Medune, kontrabasu Pavola Smolarika, perkusijah Iva Sedlačka, violini Jirke Jelinka in violončelu Anne Bubnikove orkestrira harmonikar Matija Solce. Uveljavljeni indijski umetnik Mahesh Vinayakram pa eksperimentalno indijsko in elektronsko glasbo prepleta s tradicijo karnatskega petja. Nastopa tako s skupinami iz world-glasbe, kot sta Sandep Ravaal in Sanjay Chandrashekar, kot s pop- in drugimi zasedbami. Cumbia club de Liege pa je sedemčlanska energetična belgijska zasedba, ki igra tradicionalno kolumbijsko cumbio. Zasedba potuje
Bogastvo starega domoznanskega gradiva v primernih prostorih

Bogastvo starega domoznanskega gradiva v primernih prostorih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. junij ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so danes namenu predali prizidek, v katerem so v pritličju  uredili domoznanski arhiv, v nadstropju pa sodobno urejeno čitalnico. Kot je povedala direktorica Marija Hribar, so s tem v matični stavbi pridobili okoli 200 kvadratnih metrov prostora. »V pritličju bomo tako lahko pridobili prostor za razširitev otroškega in mladinskega oddelka.« Prizidek, knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, čitalnica, domoznanski arhiv, 14. junij 2019 Foto: Tine Šubic Prizidek je s knjižnico povezan z mostičkom. V nadstropju so uredili prostorno in svetlo čitalnico, še večja pridobitev pa je urejen domoznanski arhiv v pritličju, je pojasnila Hribarjeva. »Te prostore smo še kako potrebovali, saj bomo zdaj naše najstarejše gradivo, vse od 16. stoletja dalje, lahko hranili primerno zavarovanega,« pravi Hribarjeva. Knjižnica hrani 7.000 enot knjig, listin in kartografskega gradiva, od tega jih je sto datiranih pred 18. stoletjem. Gradivo je zavarovano v posebnih ognjevarnih omarah, za ogled posameznega se morajo obiskovalci najaviti s posebnim obrazcem. Poleg domoznanskega arhiva knjižnica v zadnjem času hrani še arhive društev, organizacij, posameznikov in družin, ki bodo prav tako našli mesto v novih prostorih. Knjižnico v naslednjem letu čaka še nekaj urejanja. Hribarjeva je zadovoljna, da so z ureditvijo prizidka zadovoljni tudi zaradi tega, ker bodo lahko v matični stavbi uredili primeren mladinski oddelek. »Zdaj je precej utesnjen, dodali bi lahko nekakšno dnevno sobo, v kateri bi se obiskovalci dobro počutili.« Prostor bodo dobili tako, da bodo tja, kjer je bila čitalnica, preselili oddelek slovenske književnosti. Občina je za gradnjo prizidka zagotovila 480.000 evrov. Župan Marko Rupar je prepričan, da je pomembna pridobitev za knjižnico in občane. »Arhiv je urejen po vseh normativih, ima prave klimatske pogoje, je protipožarno in protivlomno zaščiten, česar do zdaj nismo imeli. Tudi čitalnica je lepo urejena in bo lahko služila za
Cerknica: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Cerknica: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. junij ― Cerknica, 11. junij – Maistrovi večeri, ki jih prireja Notranjsko domoljubno društvo general Maister, so v Cerknici dodobra uveljavljeni. Gostitelj večera Bogdan Urbar je tokrat gostil gledališko igralko, domačinko Marjano Brecelj. V sproščenem pogovoru sta se dotaknila različnih dogodkov iz igralkinega življenja, njene mladosti, ko je bila zaradi delovnih obveznosti očeta Marijana Breclja in matere, dramske igralke Ančke Levar razpeta med Ljubljano in tedanjo prestolnico države Beogradom. Maistrov večer v Cerknici, dvorana KD, 11. junij 2019, Foto: JL Brecljeva, ki števila let, ki jih šteje nikakor ne kaže, je obudila prenekateri spomin, tako na šolska leta v Ljubljani, Beogradu, pa na študijska leta  v Ljubljani.  Prejemnica študentske Prešernove nagrade za vlogo Gospe v Genetovih Služkinjah je nakazala izjemno igralsko pot. Zaposlila se je v Drami, kjer je dočakala tudi upokojitev, gostovala na številnih slovenskih odrih, pečat pa pustila tudi v filmskih vlogah in radijskih igrah. Zdi se, da je duh prijateljstva, mladosti in optimizma, tako značilen za povojno generacijo mladih, ki so z navdušenjem sprejemali vse, od mladinskih delovnih brigad, do študijskih in delovnih obveznosti, prenesla tudi v kasnejše poklicno in zasebno življenje. Prizanesljiva do svojih let in poklicne aktivnosti, saj so »igralci v teh ( njenih, op. avtorice ) letih redek pojav in režiserji potrebujejo tudi stare igralce, saj njenega letnika ni več veliko aktivnega.« Navdušena nad sodelovanjem z mladimi, saj jo to ohranja v kondiciji, ko se njeni sodobniki ukvarjajo z diagnostiko je  tudi ambasadorka bolnikov z demenco v Deosovem domu za starejše v Vnanjih Goricah. Pogovor je vodil Bogdan Urbar, ki je tudi tokrat iz sogovornice izvabil številne informacije, ki jo osvetljujejo v povsem drugačni luči, kot jo poznajo sosedje in znanci. Na vprašanje »Kaj je zate domoljubje?«, ki ga voditelj ob koncu pogovora zastavi slehernemu sogovorniku, je Brecljeva odgovorila z uvodnimi s
Skrivnostne krajine Tamare Burmicky na Bistriškem

Skrivnostne krajine Tamare Burmicky na Bistriškem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. junij ― Ilirska Bistrica, 7. junij –  V Pavlovčevi galeriji so 7. junija na ogled postavili razstavo slikarke Tamare Burmicky – Taye z naslovom Skrivnostne krajine; skrivnostne oziroma notranje pokrajine poimenuje zato, ker gre za njeno percepcijo narave. Razstava bo na ogled do 3. julija. Razstava Skrivnostne krajine, Tamara Burmicky – Taya, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 7. junij 2019 Foto: Petar Nikolić Slikarka Tamara Burmicky je veliko let študirala in delala v tujini, prihaja iz Ljubljane, ko je bila stara deset let, pa se je njena družina iz Maribora preselila v Venezuelo. V Caracasu je študirala arhitekturo, študij nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1970 diplomirala pri profesorju Edu Ravnikarju. Podiplomski študij iz urbanizma je zaključila v Parizu. Ves čas je bila dejavna na več področjih, v arhitekturi, urbanizmu in slikarstvu. Na umetniški akademiji v Caracasu se je posvetila slikarstvu, v Maleziji, kjer je prebivala nekaj let, pa se je poglobila v skrivnostni svet kitajskega tradicionalnega in sodobnega slikarstva. Po vrnitvi v Slovenijo ustvarja in razstavlja. V njenih delih je zaslediti vpliv treh svetovnih kultur, ki so usodno zaznamovale njeno umetnost. Umetnica izhaja iz klasične realistične slikarske šole, zato je začela slikati naravo, natančneje krajine; ko e prišla v Venezuelo je bilo tam še veliko naravne krajine. Čeprav takrat še niso uporabljali danes popularne besede ekologija, je v sebi že začutila vsemogočnost narave. Svoja dela poimenuje skrivnostne ali notranje pokrajine zato, ker gre za njeno percepcijo narave. Po prihodu v Slovenijo jo je krajina izredno navdušila in v zadnjem času v svoj slikarski ciklus narave kot simbola vključuje vse več krajinskih oziroma nacionalnih in krajevnih simbolov, od Triglava do Krasa in Snežnika. Razstava Skrivnostne krajine, Tamara Burmicky – Taya in Anton Prosen, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 7. junij 2019 Foto: Petar Nikolić Samostojno razstavlja od leta 1985 in b
Slike Beti Bricelj na ogled v Ameriki, junija pa tudi na domačih tleh

Slike Beti Bricelj na ogled v Ameriki, junija pa tudi na domačih tleh

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. junij ― Postojna – Postojnčanka Beti Bricelj je v zadnjih letih navdušila poznavalce geometrijske abstraktne umetnosti po svetu; njena dela so razstavljena v uglednem muzeju za geometrijsko abstrakcijo in MADI umetnost v Teksasu, junija pa se v Celju predstavlja slovenskim ljubiteljem likovne umetnosti. Postojnčanka Beti Bricelj se je pred svoj akril na platnu postavila z direktorico muzeja za geometrijsko abstrakcijo in MADI umetnost v Teksasu Dorothy Masterson, ki zelo ceni njeno delo. Foto: arhiv Beti Bricelj V petek, 7. junija, v galeriji Kvartirna hiša v Celju odpirajo razstavo umetniških del Beti Bricelj z naslovom Dimenzija IV; na ogled bodo do 30. junija. »Geometrijsko optično naravnana slikarska dejavnost, s katero se Beti Bricelj ukvarja  že desetletja, ustvarja posebno izraznost, ki v racionalni komponenti predstavitve odpira nevsakdanje vsebine. Bricljeva nas s svojimi slikami vsekakor pritegne, saj v njih udejanja ´iluzijo resnice´, ki se skozi razvoj njenega dela vse bolj prestavlja v fabulativno sporočilnost nadgrajene realnosti,« je o njenem delu zapisal umetnostni kritik Dejan Mehmedovič. Delo Bricljeve, akril na platnu iz serije geoLOM, ki ga je naslikala leta 2011, pa je trenutno na ogled v muzeju za geometrijsko abstrakcijo in MADI umetnost v Dallasu, kjer ga bodo obiskovalci lahko občudovali do 21. julija. Je del razstave z naslovom Fresh Look, katere kurator je Mokha Laget, gre pa za izbor ženskih umetnic iz stalne zbirke. Razstava predstavlja dela 29 umetnic iz 11 držav; najstarejše, delo svetovno priznane umetnice op arta Bridget Rilay, je iz leta 1963. Razstavi v muzeju v Dallasu sledil bienale z Origins in Geometry, na selekcionirani razstavi bo Bricljeva sodelovala z sliko navidezne trodimenzionalne kocke, za katero je na bienali predlani prejela tretjo nagrado. Razstava bo na ogled do 22. oktobra. Beti Bricelj, muzej za geometrijsko abstrakcijo in MADI umetnost, Teksasu, ZDA Foto: arhiv Beti Bricelj Poleti razstavlja na
Logatčani razstavljajo v pobratenem Repentabru

Logatčani razstavljajo v pobratenem Repentabru

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. junij ― Repentabor – V muzeju Kraška hiša v italijanskem Repentabru so 10. maja dela razstavili člani Društva likovnikov Logatec, obenem pa sta se župana pobratenih občin, Berto Menard in Marko Pisani, eden drugemu zahvalila za dolgoletno dobro sodelovanje. Razstava, Društvo likovnikov Logatec, muzej Kraška hiša, Repentabor, 10. maj 2019 Foto: Siniša Rančov Obisk Repentabra je logaška delegacija začela pri županu Pisaniju, nato so si ogledali božjepotno cerkev Repentabor, kjer se tržaški Slovenci redno srečujejo ob vseh Marijinih praznikih. Na osrednjem dogodku so v Hiši krasa navzoče pozdravili predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus,oba župana in generalni konzul Slovenije v Trstu Vojko Volk. Društvo logaških likovnikov je predstavil njegov predsednik Janez Ovsec, avtorje in njihova dela pa likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je poudarila, da razstavljena dela gledalcu veliko dajejo. »Vsako s svojo zgodbo, obče dojemljivo ali pa osebno skrivnostno. Za vsakim so skrita ustvarjalna iskanja, prizadevanja, poglabljanja, želje in vizije. Čeprav je posameznikovo delo le utrinek iz njegove likovne produkcije, je hkrati bogata informacija o avtorju, o njegovih širših ustvarjalnih prizadevanjih, o njegovih likovnih afinitetah in karakteristikah.« Odprtje razstave je z ubrano pesmijo obogatil Učiteljski oktet Pa kol´k´r tol´k´ pod vodstvom Primoža Sarka. iž
Na oder so stopili mladi rakovški pevci in glasbeniki

Na oder so stopili mladi rakovški pevci in glasbeniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. junij ― Cerknica – V petek so se v kulturnem domu v Cerknici že tretje leto zapored predstavili pevski zbori in Orffova instrumentalna skupina, ki delujejo na Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek. Na šoli so ponosni na mlade pevce in glasbenike Letni koncert pevskih zborov Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, kulturni dom, Cerknica, 31. maj 2019 Foto: Tinkara Nared Na odru so se predstavili trije pevski zbori. Prvi je zapel otroški zbor Mehurčki, v katerem pojejo učenci prvega in drugega razreda. Učenci od tretjega do petega razreda, ki pojejo v zboru Višaji, so zapeli štiri pesmi, na klavirju pa jih je spremljala Snježana Pleše Žagar. Kot zadnji je zapel mladinski zbor, ki ga sestavljajo učenci od šestega do devetega razreda. Predstavila se je tudi Orffova instrumentalna skupina, vse skupaj pa je potekalo pod vodstvom zborovodkinje Tine Milavec, za katero ravnateljica osnovne šole Anita Knez meni, da »resnično iskreno pristopa do zborovske glasbe in je vedno znova ambiciozna in kreativna«. Letni koncert pevskih zborov Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, kulturni dom, Cerknica, 31. maj 2019 Foto: Tinkara Nared Knezova je zelo ponosna na učence v pevskih zborih, saj so v preteklem šolskem letu pokazali svoje znanje, ki ga niso utrjevali zgolj na pevskih vajah v šoli, ampak tudi na pevskem taboru v Fiesi. Skozi celo leto so večkrat pokazali, kako dobro jim gre, med drugim so sodelovali na Paradi učenja v Postojni, iz regijskega tekmovanja pevskih zborov pa so se domov vrnili s srebrnim priznanjem. Tinkara Nared
Milkovičeve izsanjane podobe

Milkovičeve izsanjane podobe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. maj ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 10. maja odprli novo likovno razstavo. Tokrat se predstavlja slikar Janez Milkovič – Jano z razstavo 27 zelo kakovostnih likovnih del; večina jih sodi v njegov cikel Izsanjane podobe. Razstava je na ogled do 5. junija. Pred umetniškimi deli Jano in Rajko Kranjec, Razstava, Janez Milkovič – Jano, Pavlovčeva galerija, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 10. maj 2019 Foto: Petar Nikolić Čudovita slikarska razstava bo obiskovalcem na ogled do 5. junija v tem letu. Slikar Janez Milkovič – Jano, rojen leta 1942 v Trstu, je najprej obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Po končani višji pedagoški šoli se je zaposlil kot likovni terapevt na Psihiatrični kliniki Ljubljana-Polje. Dodatno se je izobraževal na področju psihoterapije in več kot trideset let razvijal terapevtske načine zdravljenja s pomočjo likovnih, glasbenih in gibalnih izraznih dejavnostih. Je ustanovni član likovne sekcije pri KUD dr. Lojz Kraigher kliničnega centra in medicinske fakultete v Ljubljani in njen prvi predsednik. Aktivno deluje tudi v Fotografskem društvu Janez Puhar v Kranju. Udeležil se je neštetih likovnih kolonij po Sloveniji in v tujini. Pripravil je že več kot štirideset samostojnih razstav po priznanih galerijah, sodeloval pa na več kot 90 skupinskih razstavah. Likovna kritičarka Polona Škodič je na uvodni svečani slovesnosti razstavljena dela označila kot večplastna, sporočilna, simbolna in razgibana, tako motivna kot tudi slogovna. Prav tako so različne njegove tehnike. Večinoma vidimo akril na platnu ali na papirju, akvarel, olje, pastel, trganke ali kolažno mešano tehniko. Njegova izpoved je močno vezana na naravo, ki jo doživlja poglobljeno in pojmuje kot večen krogotok izvora energij. Vsaka slika ima svoj zven, ritem, dinamiko, svojo vibracijo in nek skrivnosten mir. Umetnost in naravo doživlja in pojmuje kot večno idejo in univerzalno gibalo. Energije, ki jih zaznava v trepetajočih delcih zemlje, v
Ob 120-letnici smrti Dragotina Ketteja so se odpravili na Prem

Ob 120-letnici smrti Dragotina Ketteja so se odpravili na Prem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. maj ― Pivka – 26. aprila letos je minilo 120 let od smrti Dragotina Ketteja, enega najbolj obetavnih pesnikov slovenske moderne. Člani kulturnega društva Lipa Pivka in drugi občani so se zato namesto na čajanko v knjižnico v Pivki 24. aprila odpravili na Prem, da so raziskali kraj, kjer se je rodil in zgodnjo dobo otroštva preživel Dragotin Kette. Kulturno potepanje ob 120-letnici smrti Dragotina Ketteja, Prem, Kulturno društvo Lipa Pivka, 24. april 2019 Foto: Irena Margon Prem je zanimiva brkinska vasica, dovolj blizu, da bi jo lahko bolje poznali, zato so bili udeleženci izleta veseli, da so obudili spomin na že znana dejstva, nekateri pa so spoznali kaj novega. Zbralo se jih je največ do zdaj, kar 31, to dokazuje, da ljudje potrebujemo druženje in duhovno hrano, ki nas potegne iz vsakdana. Kulturno potepanje so začeli na grajskem dvorišču, kjer so pripravili kulturni program. Dobrodošlico jim je zaželela predsednica kulturnega društva Lipa Pivka Irena Margon. Udeleženci so se srečali z domačinko, pisateljico in pesnico Danico Pardo, ki jim je prebrala novo črtico o svojem doživljanju poroke na vasi, ko se je kot štiriletna deklica ´spopadla´ s psom, ki je odnesel kost, ona pa je bila lačna. Zapela je tudi svojo osebnoizpovedno pesem. Zbrani so ganjeno začutili, da je Prem kraj, kjer so umetniki doma. Kulturni program sta popestrili deklici Julija, ki je zaigrala na prečni flavti, in Zala, ki je zaigrala na violončelo. Seveda so prisluhnili tudi poeziji, Kettejevi igrivi ljubezenski pesmi, Dora Hrvatič pa je prebrala lastno pesem, v kateri je povzela Kettejevo življenje. Brez prepevanja kulturni program ne bi bil popoln, zato so dan z ljudskimi pesmimi obogatile pevke skupine Rožmarinke. Sledil je ogled gradu; vodnica Mateja je predstavila zgodovino gradu od njegovega nastanka v 12. stoletju do danes, ko ima različne kulturne vsebine. Z gradu jih je pot peljala po ozkih ulicah do stare ljudske šole, rojstne hiše Dragotina Ketteja. V tisti stavbi je n
še novic