Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. maj ― Ilirska Bistrica – Še isti dan, ko so v knjižnici Makse Samsa postavili težko pričakovano slikarsko razstavo Blanke Dovgan z Dolnjega Zemona, je vlada sprejela ukrepe o zaprtju knjižnic. Kljub temu pa je razstava zaživela, čeprav na drugačen način. Mimoidoči so si lahko večino slik Blanke Dovgan ogledali na panoramskih oknih knjižnice, del njene čudovite in barvite abstraktnosti pa lahko na fotografijah občudujete tudi bralci Notranjsko-primorskih novic. Razstava, Blanka Dovgan, Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica, 12. marec 2020 Foto: Kaja Boštjančič Blanka Dovgan, ki si je nadela umetniško ime Blanš D Art, se pri ustvarjanju poslužuje tehnik, pri katerih uporablja različne in nenavadne pripomočke, kot so vrv, verižica, cedilnik, kozarec in drugi. Pri slikanju sledi zelo pomembnemu načelu, in sicer striktno uporablja kakovostne barve in materiale. Razstava v bistriški knjižnici je njena prva, zato so tisti, ki so jo pripravljali, še toliko bolj veseli, da so njena dela lahko razstavili vsaj na panoramskih oknih, za kar se zahvaljujejo knjižnici. K. B.
E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. maj ― Logatec – Med 25. aprilom in 2. majem je na 16. likovnem E-ex temporu Logatec z naslovom Pomlad, ki ga pripravlja Društvo likovnikov Logatec, doma ustvarjalo več kot 50 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Nagrado zlata muza je strokovna žirija dodelila likovnemu delu Prebujanje avtorja Danila Jereba, podelila je še deset priznanj za kakovost. Zaradi epidemije je logaški ekstempore letos potekal nekoliko drugače, saj so udeleženci žiriji poslali po dve fotografiji svojega dela, eno iz zgodnje faze nastajanja in fotografijo končnega izdelka. »Da je bil Ex tempore Logatec realiziran, si v prvi vrsti zasluži pohvalo predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki se je prilagodil obstoječim razmeram in poiskal novo pot. Ex tempore je prebudil likovno mrtvilo in avtorje vzpodbudil k ustvarjanju ter žlahtnemu osmišljanju časa,« je zapisala predsednica ocenjevalne žirije ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Odziv je bil izjemen, saj so ljubiteljski in šolani umetniki na natečaj po e-pošti prijavili kar 54 likovnih del, žirijo, v kateri sta bili še slikarka specialistka Milena Usenik in magistra umetnosti Karmen Bajec, pa je prijetno presenetila tudi njihova kakovost. Po njihovem mnenju sta bili kar dve tretjini del na visokem likovnem nivoju. »V tem posebnem času so ustvarjalci poglobili svoja razmišljanja in se z vso predanostjo posvetili samemu ustvarjalnemu procesu ter vanj vložili veliko truda. Nabor motivov na temo Pomlad je na široko odprl videnja, doživljanja, čutenja in razmišljanja, iskanja odgovorov v vsebi, v prebujajoči se naravi, v ljudeh in širšem družbenem dogajanju,« pravi Stibilj Šajnova. Likovne tehnike, načini in pristopi so bili zelo različni. Nekaj je bilo tudi nadvse zanimivih medijskih prepletanj. Skratka, bogata bira, ki je temeljito zaposlila članice žirije.« Najvišje priznanje ekstempora, zlato muzo, je žirija prisodila sliki Prebujanje Danila Jereba. »Motiv je resni
Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. april ― Društvo likovnikov Logatec je razpisalo poseben ekstempore z naslovom Pomlad 2020, umetnike pa vabijo, da svoja dela fotografirajo in jim fotografije pošljejo do sobote, 2. maja. Dela bo ocenila strokovna žirija, ki bo 3. maja na Facebookovem profilu društva razglasila prejemnike zlate muze in priznanj ter predstavila prispela dela. Pomladni travnik Foto: Pixabay Umetniki lahko ustvarjajo v različnih likovnih tehnikah, od proste, akvarela, akrila, olja in tempere do svinčnika, oglja, pastela ali kakšne druge. Platno ali papir mora biti velik najmanj 40 krat 40 centimetrov in največ 80 krat 60 centimetrov. Avtor lahko sodeluje le z enim likovnim delom, ki je nastalo v času od 25. aprila. Do sobote, 2. maja, do 14. ure mora na e-naslov jovsec@gmail.com dve fotografij nastalega likovnega dela s vsemi podatki. Ena fotografija mora izkazovati stanje likovnega dela v začetni oziroma srednji fazi nastajanja, druga pa mora pokazati dokončano delo, poleg se lahko fotografira tudi avtor. Fotografije morajo biti v formatu jpg, velike od 2 do 3 megabajte, resolucije najmanj 300 dpi; pripisati je treba ime in priimek avtorja ter ime dela, pri prvi fotografiji še »slika v nastajanju«, pri sliki dokončanega dela pa še leto nastanka in dimenzijo. V društvu še pravijo, naj prijavitelji v e-pošti poleg podatkov o delu napišejo še svoj priimek in ime, naslov in telefonsko številko. Prijavnina je neobvezen prostovoljni prispevek, ki ga lahko nakažete na Društvo likovnikov Logatec, Partizanska 6, 1370 Logatec, TRR:SI56 02025025 3875 197, namen – prispevek e-ex-tempore 2020. Likovna dela na fotografijah bo ocenila strokovna žirija, vodja likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn ter članici akademski slikarki Milena Usenik in Karmen Bajec. Za najboljše celokupno ocenjeno likovno delo bodo podelili zlato muzo, avtor bo prejel še možnost samostojne razstave v Stekleni galeriji v letu 2021 in praktično nagrado. Podelili bodo še od šest do ose
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Logatec – »Od nekdaj lepe so ljubljanke slovele …« se je začela predstava o Urški in povodnem možu v enoti Tičnica Vrtca Kurirček Logatec. V narodnozavedno okrašeni dvorani so se nagnetli mali in veliki otroci, vzgojiteljice, vodstvo vrtca in gostje z občine z županom Bertom Menardom na čelu. Bili so priča svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev ob kulturnem prazniku, Vrtec Kurirček Logatec, enota Tičnica, 7. februar 2020 Foto: Ingrid Meze Na začetku so vsi svečano vstali in zapeli Slovensko himno. Vzgojiteljice so nato dramsko uprizorile Prešernovo pesem Povodni mož. Otroci in gostje so spoznavali pesem skozi oči slovenske ljudske pesmi, saj sta Urška in povodni mož med vrsticami prepevala ljudske pesmi, s katerimi sta še bolj poudarila pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Pesem, ki je bolj namenjena odraslim kot otrokom, sta predstavila dinamično dramsko, tako da so otroci razumeli dogajanje in sporočilo pesmi. Navdušenje nad videnim so otroci in gostje potrdili z aplavzom. Ravnateljica vrtca Brigita Česnik se je zahvalila vsem za pripravo predstave, župan Berto Menard pa je v pogovoru po končani poudaril pomen vrednot in kulture v naši družbi ter potrebo po prenašanju le-teh na mlajši rod. Mira Oblak
Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov
Bistriški poklon kulturi

Bistriški poklon kulturi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. februar ― Ilirska Bistrica – Na slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je bila 7. februarja v Domu na Vidmu, je slavnostni govornik, bistriški župan Emil Rojc izrazil zadovoljstvo ob uspešni izpeljavi letošnjega Meseca kulture in predlagal, da se osrednja kulturna dvorana poimenuje po domačem pesniku Dragotinu Ketteju. Poudaril je, da bodo kulturo bivanja v občini dodatno izboljšali prizidek zdravstvenega doma ter urejena vodovodno omrežje in prometni sistem. Prireditev ob kulturnem prazniku, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 7. februar 2020 Foto: Tjaša Kaluža Vsako leto učenci bistriške glasbene šole slovenski kulturni praznik obeležijo z izbranim programom slovenskih skladateljev. Kot prva se je letos predstavila flavtistka Anja Iskra, sledil je klavirski nastop Adama Hrabarja. Martin Rojc je zaigral na diatonično harmoniko, nastop nadarjenih mladih glasbenikov pa je sklenila pianistka Tina Šajn. Svoj svet poezije je prisotnim odstrla profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Ilirska Bistrica Tadeja Logar, ki so se ji na odru z recitacijami njenih pesmi pridružili Špela Kresevič Frank, Tamara Tomšič in Gašper Kastelic, dijaki 3. letnika gimnazije. Dekleta iz gimnazijske vokalne skupine, ki so pod taktirko Elene Sedmak aktivna že pet let, pa so občinstvo prepričala s tremi skladbami, ki so ogrele srca in dlani občinstva. Prireditev, ki vsako leto v osrednjo kulturno dvorano na predvečer kulturnega praznika privabi številne častilce glasbene umetnosti, je povezovala Tjaša Kaluža. Kulture za cel mesec Letošnje odprtje Meseca kulture je bilo še posebej slovesna, saj je v vsej svoji lepoti zasijal nov koncertni klavir s klavirskim recitalom ene najbolj cenjenih slovenskih pianistk mlajše generacije Mete Fajdiga. »Nov salonski koncertni klavir Yamaha C7X, ki ga je Občina Ilirska Bistrica kupila konec prejšnjega leta, je z izjemnim koncertom Mete Fajdiga zasijal v vsem svojem sijaju. Oboževalce klasičnega glasbenega repertoarja je očarala z izvedbo d
Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. februar ― Postojnska umetnica Teja Tegelj, ki živi v Cerknici, je 14. februarja na Ptuju prejela najvišje priznanje 12. mednarodnega likovnega ex tempora Ptuj Karneval 2020, veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine Ptuj. Strokovno žirijo je prepričala s sliko 100 vrstic spomina na rogatega, na kateri je upodobila motiv sobe s ptujskega gradu in vola. Slika je v galeriji Magistrat na Ptuju na ogled do 28. februarja. Teja Tegelj, 100 vrstic spomina na rogatega, 12. likovna nagrada Ptuj Karneval, 14. februar 2020 Foto: Mojca K. C. Tegljevi nagrada pomeni korak dalje v izgrajevanju umetniške poti; pravi, da je s to sliko premaknila meje cone, znotraj katere običajno ustvarja. O nagrajenem delu pravi, da je na sliki želela združiti na videz nepovezano. »Figuro vola sem postavila v prostor, kamor ta najbrž nikoli ni zašel, je pa prisoten kot spomin, kot integralni del širšega ptujskega okoliša in, ključno, kot rogati, ki je posodil svoje roge kurentu.« Od tod tudi naslov slike, 100 vrstic spomina na rogatega.« S sliko Tegljeva odpira razmislek o tem, da je videz nekaj varljivega, spremenljivega. Pojasnjuje, da se običajno šele v drugem branju odkrije bistvo slike, kar ji daje svojevrstno enigmatičnost. »V sliki se pokaže poprej skrito, tisto kar eksistira v kolektivnem spominu.« Na letošnji likovni nagradi je s 125 deli sodelovalo 132 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Romunije. Mednarodna žirija je na podlagi temeljitega ocenjevanja podelila več priznanj in nagrad, najvišjo pa prisodila Tegljevi, ki se je na Ptuju že predstavila. Predlani je na Ptujski likovni nagradi prejela malo odkupno nagrado Mestne občine Ptuj, oktobra lani pa je samostojno razstavljala v Miheličevi galeriji. Kot pravi, se na Ptuj vrača z veseljem, saj se z lahkoto vživi v duh kraja, ki ga skuša ujeti v slikarska dela. Likovna nagrada je prireditev, ki že 12. leto spremlja pustno dogajanje. Tematika ekstempora je karnevalsko obarvana, čeprav je slikarjem
Ob kulturnem prazniku v Pivki prešerno praznovali

Ob kulturnem prazniku v Pivki prešerno praznovali

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. februar ― Pivka – Na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku so v Krpanovem domu v Pivki 7. februarja gostili dramskega igralca in recitatorja Pavleta Ravnohriba, ki je privabil številne ljubitelje kulture. Kulturni večer so posvetili Francetu Prešernu in njegovi poeziji, ki sega v sam vrh umetniškega izraza in narodnega zavedanja Slovencev. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, Pavle Ravnohrib, Krpanov dom, Pivka, 7. februar 2020 Foto: Ernest Margon Večer, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Lipa, so oblikovali še domači ustvarjalci, pevec Matej Lenarčič, recitatorka Suzana Česnik, voditeljica večera in recitatorka Veronika Vadnjal, mlada glasbenika Julija Cevec in Dimitrij Smrdel ter predsednica Kulturnega društva Lipa Pivka Irena Margon, ki je vodila pogovor z gostom. Na začetku prireditve je obiskovalce nagovorila podžupanja Jana Gržinič in jim čestitala ob prazniku. Pavle Ravnohrib je med pogovorom nanizal veliko zanimivih dogodkov in doživljajev iz svojega igralskega življenja. Med drugim so se v Pivki spomnili njegove vloge Franceta Prešerna, ki jo je igral v nadaljevanki pred dvajsetimi leti. Povedal je nekaj zanimivih zgodb, ki so nastale ob snemanju, saj so ga nekaj časa ljudje kar na ulici ogovarjali kot Prešerna. Bil je kritičen do današnje družbe in tistih, ki vse vodijo v razčlovečenje in porabništvo. Ob vseh kritičnih besedah pa je obiskovalcem položil na srce pomen Prešernovih pesmi, ki spadajo v vrh svetovne književnosti. Z njimi se Slovenci lahko enakovredno merimo z drugimi številčnejšimi narodi; prav je, da slovenščino cenimo, saj lahko z njo izrazimo najvišjo umetnost in znanost. Letošnje leto je posebno tudi zaradi 220. obletnice rojstva velikega pesnika, zato so mu na prireditvi dali še poseben poudarek. Matej Lenarčič je zapel Zdravljico, nato pa ob spremljavi pianistke Katje Zafred še Gazelo in Pod oknom, Veronika Vadnjal je doživeto recitirala pesem Nezakonska mati, Suzana Česnik je s Pavletom
Likovna dela cerkniških Paletnikov na ogled v Stekleni galeriji

Likovna dela cerkniških Paletnikov na ogled v Stekleni galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. februar ― Logatec – Društvo likovnikov Logatec je 6. februarja v Stekleni galerij odprlo razstavo del, ki so jih naslikali člani Kulturno-umetniškega društva Pa-leta iz Cerknice. Razstava z naslovom Osnovna odmišljanja predstavlja pot od realističnega slikanja s prehodi v popolno abstrakcijo. Posamezni motivi narave ali tihožitja se predstavljajo v obliki živobarvnih barvnih nanosov vehementnih potez, ki gledalca skoraj začarajo. Dela bodo na ogled do 25. februarja. Razstava Osnovna odmišljanja, KUD Pa-leta, Steklena galerija, Logatec, 6.–25. februar 2020 Foto: Primož Sark Na razstavi v Logatcu se s svojimi deli predstavljajo Marija Braniselj, Sonja Butina, Janez Dragolič, Valerija Gačnik, Anita Krajc, Marta Kvaternik, Silvana Lautar, Marija Rebernik, Igor Vidrih in Mladen Žnidaršič. Delovanje društva je podrobneje predstavil Janez Dragolič, likovna dela pa njihov mentor, akademski slikar Veljko Toman. Kulturno-umetniško društvo Pa-leta Cerknica deluje 15 let. »V njem so zbrani ljubitelji lepega s cerkniškega področja, še polni likovne ustvarjalnosti in želje po izražanju in upodabljanju,« so zapisali v vabilu. Pripravili so že okoli 70 samostojnih in skupinskih razstav. »Izražamo se v različnih tehnikah, predvsem z risbo, akrilom, oljem na platnu, pastelom, grafiko ter s kombiniranimi tehnikami in materiali. Motivi zajemajo predvsem doživljanje našega okolja, kar prenašamo v tihožitja, pejsaže, portrete – skratka, svoja občutja prenesemo na različne podlage, ne le na platno in papir –, ali pa iz povsem običajnega uporabnega predmeta naredimo nekaj lepega.« Kulturni program ob odprtju razstave je bil nekaj posebnega. Na kitari se je predstavil kitarist Vedran Bekrič z Vrhnike, ki je prepričljivo pričaral ritme tanga-milonge, saudade in skladbe Over the Rainbiw iz filma Čarovnik iz Oza. Anda Ovsec je s svojo nezamenljivo gestikulacijo interpretirala pesmi Svetlane Makarovič Igla in Krizantema na klavirju. Kot je v navadi, je prireditev s svojim šarmom in spro
Februarsko priznanje za življenjsko delo prejela Bibijana Mihevc

Februarsko priznanje za življenjsko delo prejela Bibijana Mihevc

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. februar ― Logatec – Ob kulturnem prazniku so Narodnem domu v Logatcu sinoči podelili februarska priznanja, najvišja občinska priznanja na področju kulture. Za življenjsko delo ga je prejela Bibijana Mihevc, dolgoletna direktorica knjižnice, ki je to ustanovo postavila v središče kulturnega dogajanja, aktivna pa je bila tudi na drugih področjih. Priznanj za izjemne dosežke na področju kulture pa so se razveselili Tone Jerina, Zinka Gostiša in Romana Pivk. V kulturnem programu so obiskovalci prisluhnili Pevskemu društvu Logatec in obrtniškemu mešanemu zboru Notranjska, za posladek pa je sledil nastop baritonista Jureta Počkaja in Ante Upedanten Bande. Februarska priznanja, kulturni praznik, Narodni dom Logatec, 7. februar 2020 Foto: JL Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture je župan Berto Menard letos izročil Bibijani Mihevc. »Povsod, kjer je delovala, je s svojim znanjem, marljivim delom, svežimi idejami in raziskovalno dejavnostjo dodala vrednost svojemu osnovnemu delu in s tem tudi okolju, v katerem je delovala. Njeno delo je obogatilo kulturno in umetniško dogajanje, vzgojo in izobraževanje otrok in mladine pa tudi odraslih na Logaškem,« so zapisali v obrazložitvi. V Logatcu je službovala v knjižnici in dolnjelogaški osnovni šoli, kjer je bila mentorica pri raziskovalnih nalogah domoznanskega značaja. Tudi kot direktorica knjižnice je še posebej skrbela za njeno domoznansko vlogo in se posvečala skrbi za kulturnozgodovinsko in umetniško dediščino. Zbirala je gradivo o pomembnih logaških osebnosti, kot je bil pesnik, fotograf, dobrotnik in kulturni delavec Andrej Žigon. V hrambo je knjižnica med drugim prevzela tudi zapuščino misleca, politika, gospodarstvenika in pravnika Andreja Gosarja. O njem je skupaj s sodelavci pripravila mednarodni simpozij ter sodelovala pri izdaji zbornika s simpozija ter pri pripravi dokumentarnega filma in izdaji spominske razglednične dopisnice in znamke o Gosarju. Prav tako je s sodelavci pripravila spomins
Ob prešernem Prešernovem dnevu številne prireditve

Ob prešernem Prešernovem dnevu številne prireditve

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar ― Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo v spomin na leta 1849 umrlega pesnika doktorja Franceta Prešerna, se bodo po vsej državi zvrstile številne prireditve. V regiji jih bo večina na predvečer praznika, 7. februarja, tudi v Ilirski Bistrici, kjer so 19. januarja že obeležili občinski kulturni praznik v spomin na obletnico rojstva pesnika Dragotina Ketteja. V Logatcu in Postojni bodo ob Prešernovem dnevu prizadevnim kulturnikom podelili občinska priznanja. Priznanja Miroslava Vilharja, kulturni praznik, Postojna, 8. februar 2018 Foto: Valter Leban V Ilirski Bistrici so spomin na Ketteja počastili na Premu s prireditvijo Kette nas povezuje, že od 16. januarja pa traja njihov Mesec kulture. Osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku posvečajo Prešernu. Obiskovalci se bodo 7. februarja ob 19. uri v Domu na Vidmu prepustili programu, ki so ga pripravili domača glasbena šola, bistriška gimnazija in pesnica Tadeja Logar. Že naslednji dan, 8. februarja, pripravljajo še kulturno-športno obarvan dogodek po Kettejevi poti. Obiskovalci se bodo po njej podali kot pohodniki, tekači ali kolesarji, športne dejavnosti pa se bodo prepletale s kulturnim programom s poudarkom na Kettejevih delih. Osrednji del prireditve bo v pesnikovi spominski sobi na Premu. Mesec kulture bodo zaključili 10. februarja, ko bo Glasbena šola Ilirska Bistrica v ciklu koncertov Oder Glasbene mladine Slovenije v svoji dvorani gostila Trio les petits coushons, ki ga sestavljajo maturantje Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Med njimi je Miha Grmek Seražin, nekdanji učenec bistriške glasbene šole. Prešernov dan bodo v Logatcu počastili 7. februarja ob 18. uri v Narodnem domu, ko bo župan podelil februarska priznanja za leto 2019. Za življenjsko delo na področju kulture ga bo prejela Bibijana Mihevc, ki je dolga leta vodila logaško knjižnico, priznanja za izjemne dosežke pa bodo prejeli Terezija Gostiša, Anton Jerina in Romana Pivk. Osrednja prireditev v Post
Razstava Lucijana Preloga z naslovom Gods en Voguev v galeriji Hiše kultura Pivka

Razstava Lucijana Preloga z naslovom Gods en Voguev v galeriji Hiše kultura Pivka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. februar ― Lucijan Prelog deluje na področju slikarstva in grafičnega oblikovanja, ukvarja pa se tudi s poezijo in glasbo v okviru svojega projekta It’s Everyone Else. V slikarstvu ga zanima naključnost, nepopolnost in procesi razpadanja materiala v povezavi s temo minljivosti individualnega in spremenljivosti družbenega življenja. Hiša kulture v Pivki – Foto: splet Na razstavi v Hiši kulture bo predstavil svoja najnovejša slikarska dela. Za osnovo teh del uporablja PVC plošče, ki jih izreže v obliki pikseliziranih figur iz računalniških iger zgodnjih 90-ih let. Na to podlago nanaša plasti barv, dokler ne doseže želene prekrivnosti, nato pa vanje intervenira z risbo, nalepkami, naključnimi potezami in skritimi napisi. Motive za te posege črpa na eni strani iz sveta filmov, glasbe in umetnostne zgodovine, na drugi pa iz klubov, ki jih je obiskal na turnejah s svojim glasbenim projektom in katerih stene so večkrat prebarvane, prekrite z nalepkami, grafiti, pisarijami, razjedene od časa, polne kolektivnih zgodb neznancev, ujetih v trenutek. Ti posegi na slikah nastopajo kot nosilci družbenega komentarja in hkrati umetnikovega notranjega življenja. Slike kot celote s svojo silhuetno obliko nosilca, številnimi sloji barv in umetnikovimi posegi vanje delujejo kot novi bogovi, ki pričajo o osebnem in družbenem
Umetnine rakovških mozaičarjev na ogled v logaški Stekleni galeriji

Umetnine rakovških mozaičarjev na ogled v logaški Stekleni galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. januar ― Logatec – V logaški Stekleni galeriji je do 1. februarja na ogled razstava z naslovom Raziskovanja, na kateri so svoje mozaike na ogled postavili člani mozaične sekcije pri Kulturnem društvu Rak Rakek. Razstavili so dela, ki so lani in predlani nastala pod mentorstvom Eve Ule. Pri ustvarjanju običajno uporabljajo naravne materiale, lani pa so poskusili ustvarili tudi svojo keramiko in z njo izdelati umetnine. Razstava mozaikov Raziskovanja, mozaična sekcija KD Rak Rakek, Steklena galerija, Logatec, 9. januar–1. februar 2020 Foto: Tomaž Čuček Razstavo v Logatcu so odprli 9. januarja, na njej pa prevladujejo triptihi in živalski portreti, ki so jih dopolnili z nekaj posodami in portreti. Na njej je videti stvaritve mozaičarjev, ki so nastale v zadnjih dveh letih. »Iz oglatih črepinj smo pričarali vrtinčaste zavoje in iz trdote priklicali gibanje in življenje,« pravi mozaičarka Karmen Petrič, ki pojasnjuje, da izdelava mozaika zahteva ustvarjalca s smislom za podrobnosti, kombinacijo barv in oblikovno dovršenost. »Poleg vsega pa mora biti pripravljen žrtvovati ogromno svojega časa.« In člani mozaične sekcije so na to zagotovo pripravljeni, kar dokazujejo veliki projekti, ki se jih lotevajo. Na Rakeku lahko občudujemo dve mozaični steni, ki sta delo njihovih rok, na tisti pri osnovni šoli so upodobili živali iz okoliških gozdov, tisto pri gostišču Furman pa krasijo pisani krogi. Lani so uresničili še en velik projekt; oktobra so slavnostno odkrili mozaično steno pri Deosovem centru starejših v Cerknici, ki jo krasijo mozaiki, na katerih so upodobljene odprte roke. »Nastala je na pobudo Silvestra Bajca, ki nam je poslal povabilo iz Mehike, in je trenutno ena izmed 260 sten v 50 državah na petih kontinentih v sklopu humanitarne akcije fundacije Conin pod geslom Za svet brez lačnih otrok.« Mozaičarji pa že snujejo nove projekte, nam je zaupala Petričeva. »Z mozaiki bomo okrasilo steno pri avtobusnem postajališču nasproti pošte na Rakeku, s Turističnim društ
V Pavlovčevi galeriji na ogled barvne krajine Dajane Čok

V Pavlovčevi galeriji na ogled barvne krajine Dajane Čok

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. januar ― Ilirska Bistrica, 10. januar 2020  –  Pavlovčeva galerija v Ilirski Bistrici je po novoletnih praznikih vrata odprla slikarki in fotografinji Dajani Čok iz Divače. 10. januarja je na ogled postavila samostojno razstavo oljnih slik z naslovom Barve krajine. 23 njenih del je na ogled do 5. februarja. Razstava Barve krajine, Dajana Čok, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 10. januar–5. februar 2020 Foto: Petar Nikolić Triindvajset del ponazarja namišljene krajine, ki človeka zapeljejo v dimenzijo spokojnosti in barvne skladnosti. Na slikah se pojavljajo naključni detajli, ki dajejo kompoziciji pridih narave in rastja. Pri formiranju prostora so uporabljeni principi perspektive, s katerimi umetnica sliki doda občutek tridimenzionalnosti. Gre za novejšo serijo slik, ki temeljijo na izčiščenem slogu in večplastnosti. Bistričani in drugi obiskovalci Pavlovčeve galerije so si Dajanine umetnine že imeli priložnost ogledati. Junija leta 2016 se je predstavila na eni od skupinski razstav likovne sekcije Zlati žarek, ki deluje pod okriljem fotokluba Žarek iz Sežane, drugič pa oktobra lani, ko je galerija gostila medobmočno likovno razstavo JSKD-ja. Takrat je bilo eno njeno delo na letnem natečaju uvrščeno med dvajset najboljših likovnih del. Dajana se že več kot dvajset let ukvarja z izrazno fotografijo. Kot članica fotokluba Žarek je v preteklih letih velikokrat sodelovala na domačih in tujih fotografskih natečajih in dosegala lepe uspehe. Poleg fotografije jo privlači abstraktno slikarstvo, kateremu se zadnja leta aktivno posveča. Kot ljubiteljska slikarka deluje v okviru likovne sekcije Zlati žarek. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav, nazadnje je svojo slikarsko ustvarjalnost predstavila januarja lani na samostojni razstavi v Pretorski palači v Kopru. Uspešno je sodelovala na tematskih razstavah javnega sklada za kulturno dejavnost ter likovnih ekstemporih, kjer so se njena dela vedno uvrstila v ožji izbor. Na mednarodnem likovnem ekstemporu
Kulturna dediščina pivških krajev na ogled na Stari Sušici

Kulturna dediščina pivških krajev na ogled na Stari Sušici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. januar ― Stara Sušica – Pri Zgonarjevih na Stari Sušici, kjer imajo etnološko zbirko, so 19. decembra odprli interaktivno razstavo z naslovom Delčki nesnovne kulturne dediščine na Pivškem, ki izvirno in kreativno prikazuje del pivške nesnovne dediščine. Razstavo, ki je nastala v okviru projekta Culturecovery, bodo selili tudi v druge kraje občine in jo še dopolnjevali. »S tem bomo prispevali k utrjevanju ideje o ´duhu kraja´, prek katere ljudje ohranjamo svoje navade, izročilo, ter nenazadnje svojo navezanost na kraj,« pravi vodja projekta na občini Polona Vadnjal. Interaktivna razstava Delčki nesnovne kulturne dediščine na Pivškem, pri Zgonarjevih, Stara Sušica, Pivka, 19. december 2019 Foto: Tibor Pranjić Z interaktivno razstavo predstavljajo običaje na Pivškem, ki so še živi, različne prakse, vedenja in znanja, ki so jih razporedili po letnih časih. Zimo predstavljajo obhodniške prakse, kot so tepežkanje, koledovanje in pustovanje, pomlad brkinske praskanke in velika peka, poletje zdravilne rastline z navezavo na kresni čas in shodi, jesen pa pripovedovanje zgodb, pravljic in pripovedk. Gledalec prikazano ne le prebere, temveč tudi posluša in gleda ter se predmetov dotakne, da se ob ogledu lahko zamisli, obuja spomine in primerja z običaji v kraju, iz katerega prihaja. Avtor razstave je etnolog Marko Doles, vsebino je oblikovala Barbara Kogoj, pripravili pa so jo v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Ob odprtju razstave je organizatorje razveselilo veliko število obiskovalcev, ogledal si jo je tudi župan Robert Smrdelj. Odprtje so prisrčno popestrili otroci iz skupine Vaške klepetulje z košanske šole in pevci Košanskega okteta. Zbrane je nagovoril podžupan Boris Rebec, Doles je predstavil razstavo, Vadnjalova pa projekt Culturecovery in skupino Vaške klepetulje. Razstava je le del 1,5 milijona evrov vrednega projekta Culturecovery, v katerem občina Pivka sodeluje s petimi državami. Z njim želijo prispevati k varovanju in obnovi nesnovne kulturne dedi
še novic