Ljubljana: Letni Kinodvor na Kongresnem trgu

Ljubljana: Letni Kinodvor na Kongresnem trgu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. avgust ― Ljubljana – Med 11. in 13. avgustom 2020 si bo ob 21. uri v okviru Letnega Kinodvora na Kongresnem trgu mogoče tradicionalno brezplačno ogledati filmske projekcije, posvečene pomembnim zgodovinskim obletnicam. Ob doslednem upoštevanju novih previdnostnih ukrepov in priporočil bo organizator obiskovalcem zagotovil kakovostno, varno in prijetno filmsko doživetje. Otvoritveni večer bo letos potekal v znamenju 75. obletnice konca druge svetovne vojne. Predvajali bodo Chaplinovo mojstrovino Veliki diktator (The Great Dictator, 1940), satirično kritiko nacizma, v kateri Charlie odigra dvojno vlogo dobrodušnega židovskega brivca in diktatorja Tomanije Adenoida Hynkla. Naslednji večer se bodo poklonili stoletnici rojstva legendarnega igralca Yula Brynnerja. Na ogled bo ikonični vestern Sedem veličastnih (The Magnificent Seven), s katerim je režiser John Sturges leta 1960 na Divji zahod premestil klasiko Akire Kurosawe Sedem samurajev. Zadnji večer bodo obeležili stoletnico rojstva velikana italijanske kinematografije Federica Fellinija. Projekcija filma Rim (Roma, 1972), ljubezenskega pisma mestu, ki ga je režiser poimenoval »najčudovitejša filmska kulisa na svetu«, bo uvod v jesensko retrospektivo Fellinijevih filmov v Slovenski kinoteki. Vsi filmi bodo predvajani v originalnem jeziku, s slovenskimi ali angleškimi podnapisi, ogledati pa si jih bo mogoče tudi v primeru dežja. Letošnji Letni Kinodvor na Kongresnem trgu je del programa Ljubljana 2025 – Mesto kot v filmu, s katerim se Mestna občina Ljubljana poteguje za naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Prireditev s projekcijami vrhuncev filmske umetnosti vsako leto pritegne številne domače in tuje obiskovalce, mestni kino pa se z njo že sedmo leto zapored postavlja ob bok primerljivim pomembnim projektom s področja kulturnega turizma v Locarnu, Dunaju, Parizu, Londonu in Bologni. Projekt je brezplačen. Za vstop na prizorišče bodo obiskovalci potrebovali vstopnice, ki jih bodo dvignili pri vhodu na priz
Kettejeva poezija v sodobni glasbeni preobleki

Kettejeva poezija v sodobni glasbeni preobleki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. julij ― Prem, Ilirska Bistrica – Na gradu Prem sta 25. julija violinist in pevec Zdravko Pleše ter pianistka Snježana Pleše Žagar obiskovalce koncerta Kette nas povezuje navdušila s krstno izvedbo šestih novih uglasbenih Kettejevih pesmi. Pleše je do zdaj sicer uglasbil že 25 pesmi tega velikana slovenske moderne in jih bo še nekaj. 28. avgusta bosta glasbenika Kettejevo poezijo v glasbi predstavila še pivškemu občinstvu v Kavarni Pivka. Kette nas povezuje, projekt, koncert – grad Prem, 25. julij 2020 Foto: Kette nas povezuje Celovečerni koncert je na grad Prem privabil ljubitelje Kettejeve poezije, ki jo je uglasbil Zdravko Pleše, pobudnik in vodja projekta Kette nas povezuje. Prvič so lahko prisluhnili šestim novim pesmim, to so Romanca, Na trgu, Slovenka vzor, Ah, zapojte, Staro srečo zopet si mi dala in 2. sonet iz venčka sonetov Izprehod. »Sonet iz venčka Izprehod sem poimenoval kar Bistrica reka, ker se začenja s temi besedami in je posvečen reki Bistrici,« je pojasnil Pleše. Poslušalci, ki so napolnili grajsko ozemlje, kolikor je to dopuščala varnostna razdalja, po koncu koncerta niso skrivali navdušenja. »Veseli me, da so je publika začutila moje sporočilo, moj pristop h Kettejevim pesmim. Kot skladatelj sem sledil besedilu, ki sem ga začutil na svojstven način. Občinstvo je to videlo, prepoznalo je iskrenost in toplino. Povedali so mi, da sta se besedilo in glasba zlila v eno,« je Pleše dejal po zaključku koncerta. Izjemni violinist se je tokrat prvič preizkusil kot pevec na celovečernem koncertu, kar mu je predstavljalo še poseben izziv. »Odpiram novo področje v svojem življenju, kar sem ki sem že dolgo želel. Vidim, da so me ljudje sprejeli kot pevca pa tudi komika – čeprav sem ta koncert vodil v bolj resnih tonih, so od mene pričakovali kakšen komičen vložek. Komika Zdravka niso spustili z odra, dokler niso dobili, kar so želeli,« se nasmeje. Sicer običajno nekoliko zadržana bistriška publika je nastopajoča nagradila z gromozanskim aplavzom,
Cerknica: V galeriji Krpan na ogled dela Karmen Križančič

Cerknica: V galeriji Krpan na ogled dela Karmen Križančič

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. julij ― V Krpanovi prodajni galeriji na prostem, bomo avgustovske sobote posvetili  enodnevnim predstavitvami umetnikov in ustvarjalcev, ki svoj navdih črpajo v deželi okoli Cerkniškega jezera. To soboto, 1. avgusta, bomo poleg bogatega prodajnega programa na ogled postavili dela akademske slikarke Karmen Križančič. Galerija Krpan razstava akad.slikarke Karmen Križančič, Foto arhiv galerija Krpan Pod umetniškim imenom Kalma so v teh čudnih in negotovih časih nastala likovna dela, ki skozi svojo intenzivno barvitost odražajo veselje do življenja ter domišljijska potovanja v posameznikove energijske svetove.  Natančna strukturna interpretacija predmetnosti ter premišljena barvna razmerja odražajo slikarkino poglobljeno razumevanje  blagodejnega vpliva umetnosti na človeka. Svoj pogled na lastno ustvarjanje opiše z besedami:  “Moje slike so odraz mojih misli in čutenj. Proces spominjanja v proces sproščanja v popolno ljubezen univerzalnega. Tu ni nič določljivega. Slikarstvo govori molče, če ga želiš občutiti, moraš utihniti, prisluhniti in se prepustiti.” Vabljeni, da galerijo  obiščete to soboto med 10.00 in 15.00 uro, saj boste lahko akademsko slikarko Karmen Križančič – Kalmo tudi osebno spoznali in spregovorili o slikarkinem pogledu na umetnost. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Živa Agrež že drugič v Pavlovčevi galeriji

Živa Agrež že drugič v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. julij ― Ilirska Bistrica – Pavlovčeva galerija do 18. avgusta gosti slikarko Živo Agrež iz Ljubljane, ki je v tej galeriji že razstavljala in sicer maja leta 2015. Takrat se je predstavila s svojim ciklom Krka, tokrat pa si Bistričani in drugi obiskovalci lahko ogledajo njeno obsežno razstavo 38 platen iz cikla Istra – ostanki časa in cikla Zgodbe valov, ki so jo odprli 18. julija. Živa Agrež pred istrskimi ostanki časa – Razstava, Živa Agrež, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 18. julij 2020 Foto: Petar Nikolić Živa Agrež je po diplomi iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine delala kot novinarka na radiu Ljubljana, pri časopisu Delo in reviji Jana. Po upokojitvi leta 2004 se je posvetila slikanju. Pri njeni slikarski poti in razvoju ji s svojim znanjem pomagajo akademski slikarji Nuša Lapajne Čurin in Slađana Mitrović iz Zasebne šole risanja in slikanja Likovni atelje, ter Janez Zalaznik, Tone Rački in Miran Erič, katerih delavnice in tečaje obiskuje občasno. Najraje slika z akrilom na platno, vendar ji tudi drugi materiali niso tuji. Barvo nanaša pretežno z lopaticami. Vedno pogosteje uporablja mešano tehniko. Njene slike so barvite, svetle, optimistične, radostne, polne energije svobodne in prežete s čustvi. Motive pogosto stilizira, saj je tak način slikanja njeni hitri slikarski potezi blizu. Izstopajo energične poteze in gosti večplastni nanosi barv, ki se na slikah stopnjujejo in učinkujejo kot relief. Kljub temu da ostajajo motivi na njenih slikah vedno prepoznavni in jih opiše  z naslovom slike, jih od realnega vsakič odpeljejo energično položene barve in dramatična svetloba samo njej lastnega doživetja. Cikel slik Istra – ostanki časa je nastajal v letih 2014 in 2015. Pritegnila jo je istrska arhitektura, pročelja starih hiš, okna, oboki in pogledi skozi priprta vrata za Istro značilnih prostorov, kjer se zdi, da ne prebiva nihče. Akademska slikarka Nuša Lapajne Čurin pravi, da te slike kažejo nov slikarkin pogled pri prikazovan
Zoran Poznič: »Rudarstvo je, kar smo in iz česar izhajamo.«

Zoran Poznič: »Rudarstvo je, kar smo in iz česar izhajamo.«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. junij ― Zasavje – Z novinarsko konferenco se ustvarja presečni datum za pričetek gradnje največje slovenske spominske plastike. Po besedah mag. Zorana Pozniča bo Rudar Prometej igral dvojno vlogo – postavljen bo kot poklon vsem rudarjem in njihovim družinam, namenjen pa bodočim generacijam, ki bodo živele ali prihajale v Trbovlje. Rudar Prometej Foto Neža Grmšek S sodobnimi led lučmi bo zasavska skulptura osvetljena – ampak ne od zunaj, temveč od znotraj. Zaradi svetlobnih efektov bo kipec v svojem pravem sijaju najbolj viden prav ponoči. Njegova svetlobna posebnost bo tudi laser, ki bo iz »Špicberga« svetil na rudniški jašek na Gojdi. 8-metrski kip iz železne konstrukcije, pridobljene iz odpadnega železa zasavskih, povečini hrastniških jam, bo sestavljen na licu mesta, vsa obdelava pa se bo odvila prav tam, kamor bo Rudar Prometej nadalje svetil – pri »drajeršohtu«. Ker bo šlo za veliko in visoko konstrukcijo Poznič predvideva, da bodo za samo postavitev potrebovali dvigala, najverjetneje celo pomoč helikopterjev. Karel Vukovič – Foto: osebni arhiv   Investitor 45 tisoč evrov vrednega projekta je društvo Trbovlje novomedijsko mesto, ki bo v kratkem od rudnika odkupilo 1000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, nato pa sledi pridobivanje vseh potrebnih dokumentov za gradbeno dovoljeno. V jesenskih mesecih naj bi z birokracijo zaključili in se lotili same postavitve.  Gonilna sila projekta Trboveljčan Karel Vukovič obžaluje, da država oziroma rudnik ne prevzamete finančnega bremena postavitve. Ne glede na to pa so se posamezniki, tesno povezani z rudnikom, angažirali pri uresničevanju večmetrske železne zgodbe nad Trbovljami. In poleg pomoči gospodarstva v društvu TNM upajo tudi na to, da bodo vkup stopili občani in s svojimi, vsaj minimalnimi, prispevki postali del velikanske zgodbe, ki bo v čast prednikom, namenjena zanamcem. Postavitev bo del in last vseh Zasavcev, zato si vsi vključeni v projekt želijo, da pripadnost občutijo vsi občani. Del te zgod
Poiskali so nove poti širjenja kulture

Poiskali so nove poti širjenja kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. junij ― Izolacija zaradi epidemije novega koronavirusa je močno okrnila delovanje številnih društev,  ki pomembno prispevajo k oblikovanju kakovostnega življenja v lokalnih skupnostih. Eno takih je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Pivka, katerega člani so venomer v pogonu. Udejstvujejo se na različnih področjih in pripravljajo vsakovrstne aktivnosti. Tudi delo tega društva je zastalo v času osamitve, a so se znašli in poiskali nove poti širjenja kulture, pravi predsednica Irena Margon. Člani kulturnega društva lipa na čajanki v knjižnici Foto: arhiv KD Lipa »Veliko ljudi se je odzvalo in pohvalilo tudi to možnost, seveda pa kulture brez poslušalcev in udeležencev res ni mogoče izvajati,« pravi Margonova. Društvo je moralo odpovedati marčevski prireditvi, namenjeni očetom in materam. »Vse je bilo pripravljeno, recital otrok, glasbeni nastopi, pa smo vse preklicali. Spomnili smo se, da lahko po družinah organizirajo nastope kar doma, zato sem članom društva in potencialnim nastopajočim poslala besedilo recitala. Pozneje sem od ene mamice izvedela, da so njeni trije otroci doma zares pripravili cel program, kar jo je presenetilo. Tako so si vzdušje doma popestrili s kulturo,« razlaga Margonova, ki je ob praznovanju velike noči pripravila poseben recital. V njem je združila zapis o velikonočnem praznovanju od preteklosti do danes ter literarne odlomke in pesmi s tematiko velike noči slovenskih pesnikov in pisateljev, za otroke je dodala nekaj pobarvank. »Člani so dobili recital in ga nato po e-pošti ali Facebooku pošiljali svojim prijateljem. Tako so dobili tudi krajši zgodovinski zapis o šmarnični pobožnosti in čaščenju Marije skozi oči slovenskih pesnikov.« Odpadle so tudi nekatere druge prireditve, ki so jih načrtovali, upajo pa, da jih bodo lahko vsak nekaj izpeljali v drugi polovici leta. Tako so se konec maja že odpravili na pohod po poteh kamnitih križev, načrtujejo še enega in pa tradicionalni pohod ob dnevu državnosti, ko se odpravijo na Šilen
V Pavlovčevi galeriji razstavljajo zamejci z Reke

V Pavlovčevi galeriji razstavljajo zamejci z Reke

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. junij ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji so za dober mesec na ogled postavili razstavo grafik z naslov Čipka likovne skupine Kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke, ki je na ogled do 15. julija. Kakor čipkarice, ki iz ideje, narisane na papirju, natančno ustvarjajo čipko do popolne oblike, tako je petnajst članic likovne skupine zelo natančno delalo na svojih grafikah. Zamejske slikarke pred galerijo – Razstava Čipke, Kulturno-prosvetno društvo Bazovica, Reka, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 12. junij 2020 Foto: Petar Nikolić Likovna skupina deluje pod mentorstvom velikokrat nagrajene umetnice, likovne pedagoginje in visoko izobražene grafičarke Tihane Karlović. Grafična tehnika zahteva dobro risbo, idejo, ki jo nato avtorica še dodela. Ustvarjalke so izhajale iz osnovne petlje idrijske čipke, ki so jo množile, povečevale in zmanjševale. S šivom so oblikovale različne forme in risale znane oblike, kot sta Triglav ali srce, vse do abstraktnih oblik, ustvarjenih z množenjem risbe. Risbe so prenesle na plošče, jih narisale z grafično iglo in jih s pomočjo grafičnega tiska natisnile na papir. S suho iglo, tehniko globokega tiska, so s pomočjo črt in točk ustvarile popolnoma osebni avtorski svet. Izhajajoč iz tradicionalnih oblik so avtorice ustvarile nove, iz katerih je mogoče razbrati njihovo osebnost. Svoje matrice so uporabljale tudi za prepisovanje in kombiniranje barv na grafičnih listih in tako ustvarjale lepoto, zračnost in preprostost forme. Zaradi prepovedi zadrževanja večje skupine obiskovalcev v prostoru razstave na pot tokrat niso pospremili s kulturnim programom. Petar Nikolić
Negotovi časi za kulturnike

Negotovi časi za kulturnike

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. junij ― Področje kulture je v duhu alarmantnih okoliščin doživelo prav poseben ognjeni krst. Zaradi epidemije novega koronavirusa je kulturno in družabno življenje tudi v naši državi dobesedno izumrlo, umetniki pa so se znašli v popolnoma novi realnosti. Dobesedno čez noč so ostali brez dela in s tem brez prihodkov. Svoje vtise o delu ter posledicah koronaokoliščin so z nami podelili nekateri od ustvarjalcev, ki živijo v Primorsko-notranjski regiji, glasbenika Simon Avsec iz skupine Ana Pupedan in Frenk Nova, organizator festivala Plavajoči grad in vsestranski umetnik Matija Solce ter pesnica, pisateljica, pripovedovalka in raziskovalka pripovednega izročila Anja Štefan. Anja Štefan: »Kriza mi je prinesla veliko miru in časa za ustvarjalno delo doma.« Foto: Saša Kovačič Frenku Novi, ki živi v Podcerkvi pri Starem trgu pri Ložu, je bilo kmalu po razglasitvi kriznih razmer jasno, da se bo treba resno soočiti s situacijo. Nemudoma je pristopil k dogovorom o odlogu nekaterih finančnih obveznosti in uveljavljanju podpore za samozaposlene. Kot pravi, so v začetku leta veliko časa, energije in denarja vložili v nove projekte, ki so se potem v hipu ustavili. Na srečo so nekaj nastopov in porok uspeli preložiti na poznejše termine. »Težko bo nadoknaditi zamujeno, so pa osebni in poslovni finančni krediti breme, ki jih je v takih razmerah še težje plačati,« pravi. Frenk Nova je s skupino Sopranos na daljavo dokončal novo pesem z naslovom Nimam skrbi. Foto: osebni arhiv Prvih deset dni nove realnosti se ni najbolje znašel, pravi, nato pa mu težke pomagalo prebroditi igranje na ukulele, darilo njegovih prijateljev. »Med epidemijo smo s skupino Sopranos v zavetju svojih domov posneli dve starejši skladbi ter na daljavo dokončali tudi novo z naslovom Nimam skrbi, ki bi jo morali izdati že 21. marca. Skupaj z videospotom, ki smo ga snemali po odprtju občinskih meja, smo jo izdali šele pred nekaj dnevi. Zadovoljen sem, da je občinstvo dobro sprejelo pozitivno sporočil
»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki jo splet ne more v celoti nadomestiti«

»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki jo splet ne more v celoti nadomestiti«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Kulturne ustanove so morale marca čez noč zapreti svoja vrata, odri so samevali, ustvarjalci so ostali brez žive publike. Epidemija je močno posegla v življenja kulturnikov, ki so se v naslednjih tednih in mesecih znašli vsak po svoje. Nekateri so vsaj del svojega ustvarjanja preselili na splet, kar pa dolgoročno ne more biti edina rešitev. Delovanje na spletu pri večini oblik umetnosti ne more nadomestiti osebne interakcije med umetnikom in občinstvom, poleg tega pa so umetniki vsebine ponudili brezplačno, na kar opozarja tudi vodja Kulturnega doma v Cerknici Anja Bajda. Kako ste epidemijo preživeli v kulturnem domu? Kaj ste v tem času počeli zaposleni? V bistvu smo prvo prireditev odpovedali že 7. marca, ko bi morali gostiti zasedbo Hamo & Tribute 2 love, razprodan koncert. Fantje so pri nas že izvedli tonsko vajo, ko so zvečer sledila priporočila glede odpovedi prireditev nad 100 ljudi. Med karanteno smo se nemudoma soočili z odpovedmi prireditev, treba je bilo stopiti v stik z izvajalci, iskati morebitne nadomestne termine, pri čemer nismo vedeli, kdaj se bodo ukrepi začeli sproščati. Še zdaj ne vemo, kdaj bo lahko dvorana kulturnega doma na voljo obiskovalcem v celoti, brez vmesnih praznih sedežev. V času epidemije smo se takoj v celoti preselili na splet, tako na naši spletni strani www.kd-cerknica.si kot na Facebooku, kjer smo našim siceršnjim obiskovalcem in sledilcem ponujali raznorazne kulturne vsebine, ki so nam vsem v času #ostanidoma krajšale čas in nas bodrile. Ekipa kulturnega doma se je lotila strateških projektov, za katere je bilo prej manj časa: pripravljali smo nove projekte, ki jih nameravamo izvesti z evropskimi sredstvi, razmišljali smo o novih vsebinah in produktih ter urejali razne administrativne zadeve. Epidemija je pokazala na potrebo po digitalizaciji, ki jo tudi sami ves čas zagovarjate, še posebej zaradi tega, ker bi tako lahko na polno zagnali kino. V tem času ste pripravljali projekt, ki bo to omogočil. Ja, proje
»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki ju splet ne more v celoti nadomestiti«

»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki ju splet ne more v celoti nadomestiti«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Kulturne ustanove so morale marca čez noč zapreti svoja vrata, odri so samevali, ustvarjalci so ostali brez žive publike. Epidemija je močno posegla v življenja kulturnikov, ki so se v naslednjih tednih in mesecih znašli vsak po svoje. Nekateri so vsaj del svojega ustvarjanja preselili na splet, kar pa dolgoročno ne more biti edina rešitev. Delovanje na spletu pri večini oblik umetnosti ne more nadomestiti osebne interakcije med umetnikom in občinstvom, poleg tega pa so umetniki vsebine ponudili brezplačno, na kar opozarja tudi vodja Kulturnega doma v Cerknici Anja Bajda. Kako ste epidemijo preživeli v kulturnem domu? Kaj ste v tem času počeli zaposleni? V bistvu smo prvo prireditev odpovedali že 7. marca, ko bi morali gostiti zasedbo Hamo & Tribute 2 love, razprodan koncert. Fantje so pri nas že izvedli tonsko vajo, ko so zvečer sledila priporočila glede odpovedi prireditev nad 100 ljudi. Med karanteno smo se nemudoma soočili z odpovedmi prireditev, treba je bilo stopiti v stik z izvajalci, iskati morebitne nadomestne termine, pri čemer nismo vedeli, kdaj se bodo ukrepi začeli sproščati. Še zdaj ne vemo, kdaj bo lahko dvorana kulturnega doma na voljo obiskovalcem v celoti, brez vmesnih praznih sedežev. V času epidemije smo se takoj v celoti preselili na splet, tako na naši spletni strani www.kd-cerknica.si kot na Facebooku, kjer smo našim siceršnjim obiskovalcem in sledilcem ponujali raznorazne kulturne vsebine, ki so nam vsem v času #ostanidoma krajšale čas in nas bodrile. Ekipa kulturnega doma se je lotila strateških projektov, za katere je bilo prej manj časa: pripravljali smo nove projekte, ki jih nameravamo izvesti z evropskimi sredstvi, razmišljali smo o novih vsebinah in produktih ter urejali razne administrativne zadeve. Epidemija je pokazala na potrebo po digitalizaciji, ki jo tudi sami ves čas zagovarjate, še posebej zaradi tega, ker bi tako lahko na polno zagnali kino. V tem času ste pripravljali projekt, ki bo to omogočil. Ja, proje
Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. maj ― Ilirska Bistrica – Še isti dan, ko so v knjižnici Makse Samsa postavili težko pričakovano slikarsko razstavo Blanke Dovgan z Dolnjega Zemona, je vlada sprejela ukrepe o zaprtju knjižnic. Kljub temu pa je razstava zaživela, čeprav na drugačen način. Mimoidoči so si lahko večino slik Blanke Dovgan ogledali na panoramskih oknih knjižnice, del njene čudovite in barvite abstraktnosti pa lahko na fotografijah občudujete tudi bralci Notranjsko-primorskih novic. Razstava, Blanka Dovgan, Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica, 12. marec 2020 Foto: Kaja Boštjančič Blanka Dovgan, ki si je nadela umetniško ime Blanš D Art, se pri ustvarjanju poslužuje tehnik, pri katerih uporablja različne in nenavadne pripomočke, kot so vrv, verižica, cedilnik, kozarec in drugi. Pri slikanju sledi zelo pomembnemu načelu, in sicer striktno uporablja kakovostne barve in materiale. Razstava v bistriški knjižnici je njena prva, zato so tisti, ki so jo pripravljali, še toliko bolj veseli, da so njena dela lahko razstavili vsaj na panoramskih oknih, za kar se zahvaljujejo knjižnici. K. B.
E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. maj ― Logatec – Med 25. aprilom in 2. majem je na 16. likovnem E-ex temporu Logatec z naslovom Pomlad, ki ga pripravlja Društvo likovnikov Logatec, doma ustvarjalo več kot 50 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Nagrado zlata muza je strokovna žirija dodelila likovnemu delu Prebujanje avtorja Danila Jereba, podelila je še deset priznanj za kakovost. Zaradi epidemije je logaški ekstempore letos potekal nekoliko drugače, saj so udeleženci žiriji poslali po dve fotografiji svojega dela, eno iz zgodnje faze nastajanja in fotografijo končnega izdelka. »Da je bil Ex tempore Logatec realiziran, si v prvi vrsti zasluži pohvalo predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki se je prilagodil obstoječim razmeram in poiskal novo pot. Ex tempore je prebudil likovno mrtvilo in avtorje vzpodbudil k ustvarjanju ter žlahtnemu osmišljanju časa,« je zapisala predsednica ocenjevalne žirije ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Odziv je bil izjemen, saj so ljubiteljski in šolani umetniki na natečaj po e-pošti prijavili kar 54 likovnih del, žirijo, v kateri sta bili še slikarka specialistka Milena Usenik in magistra umetnosti Karmen Bajec, pa je prijetno presenetila tudi njihova kakovost. Po njihovem mnenju sta bili kar dve tretjini del na visokem likovnem nivoju. »V tem posebnem času so ustvarjalci poglobili svoja razmišljanja in se z vso predanostjo posvetili samemu ustvarjalnemu procesu ter vanj vložili veliko truda. Nabor motivov na temo Pomlad je na široko odprl videnja, doživljanja, čutenja in razmišljanja, iskanja odgovorov v vsebi, v prebujajoči se naravi, v ljudeh in širšem družbenem dogajanju,« pravi Stibilj Šajnova. Likovne tehnike, načini in pristopi so bili zelo različni. Nekaj je bilo tudi nadvse zanimivih medijskih prepletanj. Skratka, bogata bira, ki je temeljito zaposlila članice žirije.« Najvišje priznanje ekstempora, zlato muzo, je žirija prisodila sliki Prebujanje Danila Jereba. »Motiv je resni
Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. april ― Društvo likovnikov Logatec je razpisalo poseben ekstempore z naslovom Pomlad 2020, umetnike pa vabijo, da svoja dela fotografirajo in jim fotografije pošljejo do sobote, 2. maja. Dela bo ocenila strokovna žirija, ki bo 3. maja na Facebookovem profilu društva razglasila prejemnike zlate muze in priznanj ter predstavila prispela dela. Pomladni travnik Foto: Pixabay Umetniki lahko ustvarjajo v različnih likovnih tehnikah, od proste, akvarela, akrila, olja in tempere do svinčnika, oglja, pastela ali kakšne druge. Platno ali papir mora biti velik najmanj 40 krat 40 centimetrov in največ 80 krat 60 centimetrov. Avtor lahko sodeluje le z enim likovnim delom, ki je nastalo v času od 25. aprila. Do sobote, 2. maja, do 14. ure mora na e-naslov jovsec@gmail.com dve fotografij nastalega likovnega dela s vsemi podatki. Ena fotografija mora izkazovati stanje likovnega dela v začetni oziroma srednji fazi nastajanja, druga pa mora pokazati dokončano delo, poleg se lahko fotografira tudi avtor. Fotografije morajo biti v formatu jpg, velike od 2 do 3 megabajte, resolucije najmanj 300 dpi; pripisati je treba ime in priimek avtorja ter ime dela, pri prvi fotografiji še »slika v nastajanju«, pri sliki dokončanega dela pa še leto nastanka in dimenzijo. V društvu še pravijo, naj prijavitelji v e-pošti poleg podatkov o delu napišejo še svoj priimek in ime, naslov in telefonsko številko. Prijavnina je neobvezen prostovoljni prispevek, ki ga lahko nakažete na Društvo likovnikov Logatec, Partizanska 6, 1370 Logatec, TRR:SI56 02025025 3875 197, namen – prispevek e-ex-tempore 2020. Likovna dela na fotografijah bo ocenila strokovna žirija, vodja likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn ter članici akademski slikarki Milena Usenik in Karmen Bajec. Za najboljše celokupno ocenjeno likovno delo bodo podelili zlato muzo, avtor bo prejel še možnost samostojne razstave v Stekleni galeriji v letu 2021 in praktično nagrado. Podelili bodo še od šest do ose
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Logatec – »Od nekdaj lepe so ljubljanke slovele …« se je začela predstava o Urški in povodnem možu v enoti Tičnica Vrtca Kurirček Logatec. V narodnozavedno okrašeni dvorani so se nagnetli mali in veliki otroci, vzgojiteljice, vodstvo vrtca in gostje z občine z županom Bertom Menardom na čelu. Bili so priča svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev ob kulturnem prazniku, Vrtec Kurirček Logatec, enota Tičnica, 7. februar 2020 Foto: Ingrid Meze Na začetku so vsi svečano vstali in zapeli Slovensko himno. Vzgojiteljice so nato dramsko uprizorile Prešernovo pesem Povodni mož. Otroci in gostje so spoznavali pesem skozi oči slovenske ljudske pesmi, saj sta Urška in povodni mož med vrsticami prepevala ljudske pesmi, s katerimi sta še bolj poudarila pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Pesem, ki je bolj namenjena odraslim kot otrokom, sta predstavila dinamično dramsko, tako da so otroci razumeli dogajanje in sporočilo pesmi. Navdušenje nad videnim so otroci in gostje potrdili z aplavzom. Ravnateljica vrtca Brigita Česnik se je zahvalila vsem za pripravo predstave, župan Berto Menard pa je v pogovoru po končani poudaril pomen vrednot in kulture v naši družbi ter potrebo po prenašanju le-teh na mlajši rod. Mira Oblak
Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov
še novic