Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. avgust ― Akademkinja, prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvena svétnica, izredna članica Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike je julija letos prejela tudi Plaketo Občine Divača 2018 za strokovno – znanstveno raziskovanje, uveljavljanje  in ovrednotenje folklornega gradiva zbranega na Divaškem, Vremskem, Senožeškem in v Brkinih ter  vključenost le-tega v slovensko nesnovno kulturno dediščino. Portret prof. ddr. Marije Stanonik – Foto: občina Divača Več kot desetletje že vodi raziskovalna pot  ddr. Marije Stanonik tudi skozi slovstveno folklorno dediščino Občine Divača. S  svojim znanstvenim visoko strokovnim pristopom in sodelovanjem je prispevala k ugledu in uveljavitvi Občine Divača. Že leta 1994 je kot urednica znanstvene revije pri SAZU Traditiones opazila  raziskovalne rezultate divaških šolarjev in objavila njih članek z naslovom Brkinski govor. Leta 1998 pa je ovrednotila knjigo  Zlate nitke časa – Po poteh naravne in kulturne dediščine v občini Divača (avtorice Jožice Planinc), ki sta jo izdali OŠ Divača in Občina Divača. ─ Tenkočutna slovstvena folkloristka si namreč že desetletja vztrajno prizadeva za vključitev slovstvene folklore v izobraževalni proces na vseh ravneh in že v knjigi-učbeniku Slovstvena folklora v domačem okolju (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1990) poudarja pomen domačega okolja za prenašanje duhovne kulture domačega kraja na mlade rodove in  da je slovstvena folklora vrednota; ob tem pa strogo zavrača tista dela, ki prihajajo na dan, kot sama pravi, pod plaščem folklorizma, domoljubja in ljubiteljstva, s čimer tako avtorji posamezniki kot tudi društva često opravičujejo pomanjkljivo strokovnost. Marija Stanonik, magistrica etnologije, doktorica družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije, doktorica literarnih znanosti ter profesorica slovenske književnosti je pobudnica, snovateljica in strokovna urednica  knjižne zbirke slovstvenih folklornih p
Likovne podobe ob Cankarjevih delih

Likovne podobe ob Cankarjevih delih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. avgust ― Logatec, Cerknica, Vrhnika – V jubilejnem Cankarjevem letu in letu Evropske kulturne dediščine je logaška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti za odrasle z izpostav Vrhnika, Logatec in Cerknica razpisala natečaj Likovne podobe ob Cankarjevih delih. Prijave sprejemajo do 20. avgusta, po zaključku natečaja in ocenitvi del pa bodo 21. septembra v galeriji Hiša sonca v Logatcu odprli območno razstavo izbranih del. Na letošnjem logaškem ekstemporu je najvišje priznanje, zlato muzo, prejela Vesna Arko za sliko z naslovom Skodelica kave, ki jo je navdihnila Cankarjeva črtica. Foto: Janez Ovsec »Razpis smo pripravili z namenom, da bi ustvarjalci bolj poglobljeno posegli tudi po literaturi, tokrat predvsem po Cankarjevih delih, v katerih bi poiskali navdihe in spodbude za likovne interpretacije svojih razmišljanj,« pravi vodja logaške izpostave JSKD-ja Tanja-Pina Škufca. Selektorka, akademska slikarka Nuša Lapjne Čurin, se bo z ustvarjalci strokovno pogovorila in pripravila izbor del za regijsko razstavo, ki jo bodo odprli 15. novembra v Zagorju ob Savi. Pri izboru bo upoštevala, koliko dela ustrezajo razpisanim določilom, ter likovno dovršenost in izvirnost. Kot je povedala Škufčeva, so že prejeli nekaj prijav in celo že eno delo, sicer pa ljudje kličejo in se zanimajo za natečaj. Namenjen odraslim likovnim ustvarjalcem iz občine Logatec, Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Cerknica, Bloke in Loška dolina. Na likovnem področju namreč sklad že vrsto let združuje ustvarjalce z območja treh izpostav, Logatca, Vrhnike in Cerknice. »Seveda bi si želeli večjega odziva. V takem primeru bi razstavo postavili v večjem razstavišču, oziroma bi lahko imela vsaka izpostava svojo območno razstavo. Kakor vsako leto, tudi letos, ob pomembni slovenski obletnici  še posebej spodbujamo ustvarjalce k čim večjemu odzivu,« pravi Škufčeva. »Razpis smo pripravili z namenom, da bi ustvarjalci bolj poglobljeno posegli tudi po literaturi, tokrat predvsem po Cankarjevih deli
Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. julij ― Logatec – Med 27. junijem in 1. julijem je v Logatcu pod okriljem Simfoničnega orkestra Cantabile potekal Poletni glasbeni festival Logatec 2018. Pet večernih koncertov je zaznamovala zborovska, komorna in orkestralna klasična glasba. Koncert solistov Glasbene šole Logatec, Poletni glasbeni festival Logatec 2018, 27. junij–1. julij 2018 Foto: Valter Leban Festival je s koncertom odprl mešani pevski zbor Adoramus. V gornjelogaški cerkvi Rožnovenske matere Božje so zazvenele skladbe, posvečene Mariji, naslov koncerta je bil Večerni ave. Dirigiral je Marjan Grdadolnik, na orglah pa je zbor pri nekaterih skladbah spremljala Metka Buček. Cerkev je bila polna obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja in ganjenosti. Zbor Adoramus je še enkrat dokazal svojo kakovost in muzikalnost, kjer izvajanje glasbe služi predvsem notranji poglobljenosti. Drugi koncertni večer je v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu zaznamoval komorni orkester Nova, 30-članski godalni orkester, ki igra brez dirigenta, vodenje pa prevzema koncertna mojstrica, v Logatcu violinistka Mojca Batič. Pripravili so program skandinavskih skladateljev. Kot solistka in skladateljica se je predstavila violistka Barbara Grohar, ki je svoje skladbe tudi komentirala. Koncert je bil dobro obiskan in poslušalci so izvajalce nagradili z gromkim aplavzom. Mladi virtuozi pa je bil naslov komornega koncerta solistov Glasbene šole Logatec. V cerkvi sv. Nikolaja smo lahko poslušali nagrajence z državnih in mednarodnih tekmovanj. Na koncertni klavir so igrali pianisti Klara Košir, Žiga Menegatti in Nace Kristan. Na harmoniki sta se izkazala Anže Lampe in Blaž Fir.  Ob spremljavi Primoža Malavašiča pa so nastopili še fagotistka Lea Tiara Celarc, trobentača Danijel Štih in Martin Gantar, klarinetist Urban Fir ter sopranistki Elizabeta Čebular in Ivana Jug. Navdušili so prav vsi, koncert pa je bil dobro obiskan in zelo toplo sprejet. Pihalni orkester Logatec je zaigral v Jožefovi dvorani Doma Marije in Mar
Napovedujemo: Umetniški spektakel na gradu Snežnik

Napovedujemo: Umetniški spektakel na gradu Snežnik

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. julij ― Snežnik – Že od torka je Loška dolina, predvsem okolica gradu Snežnik, v znamenju letošnjega festivala Plavajoči grad. Osemdesetčlanski Etno Histeria World Orchestra je v sredo pričel z vajami, sinoči pa je imel prvi koncert,- tradicionalno – za vaščane Kozarišč in Šmarate. Večer, ki se je začel koncertno – orkester je predstavil skladbe držav, iz katerih prihajajo člani, – se je nadaljeval plesno z druženjem glasbenikov in poslušalcev. Do začetka festivala, ki bo 26.julija, bodo glasbeniki gostovali še v nekaterih slovenskih mestih; v Ljubljani na Prešernovem trgu to nedeljo, do pričetka festivala, prihodnji četrtek pa bodo na slovenski obali. Foto: Nataša Mele Vikend glasbe, gledališča in vizualne umetnosti Že šesto leto bo v času festivala grad Snežnik,- kulturni in naravni biser Notranjske in Slovenije, zaživel v povsem novi dimenziji. V, na in ob gradu se bo na 16 raznolikih in unikatnih prizoriščih zvrstilo več kot 110 nastopajočih. Pripravili bodo tako intimne glasbene nastope za sladokusce, večje koncerte, spontane jam-sessione, vizualni spektakel v obliki projekcij na grad, nastopil bo Etno Histeria World Orchestra, ki ga vsako leto sestavlja raznolika, mednarodna zasedba, prihaja ulično gledališče, pripravljajo se lutkovne predstave in predstave za odrasle, ustvarjalne delavnice, cirkuške točke, akrobatske predstave, oči si boste lahko napasli tudi na velikih lutkah in lampionih, raznovrstnih razstavah in performansih. Na festivalu plavajoči grad ima domišljija sodelujočih prosto pot in mnogo nastopov na festivalu je unikatnih in neponovljivih. 20.000 milj pod Ložem, Nautilus in utopična mesta Posebnost festivala je tudi izvirna ureditev prostora – letos se boste potopili 20.000 milj pod Lož v ‘Podsvetove – utopije’. Na Plavajočem gradu boste tako srečali čudne, podvodne stvore, z Nautilusom boste lahko potovali v utopična mesta (ki bodo pravzaprav odri), tudi obzidja, izviri, drevesa, čolni, dvorane, lojtrniki in kupole se bodo spreminja
Umetniško druženje na izviru Velikega Obrha

Umetniško druženje na izviru Velikega Obrha

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. julij ― Loška dolina, 9. julij – Vsakoletno srečanje za slikarje in kiparje na lokaciji stare žage na izviru Veliki Obrh v vasi Vrhnika pri Ložu se je odvijalo od 6. do 8. julija 2018. Organizator Zavod Ars Viva, v soorganizaciji z občino Loška dolina, že več kot desetletje pripravlja tradicionalno prireditev, delavnico in razstavo, ter vsako leto pridobiva nekaj novega. Predstavlja svojevrstno rast in prijateljsko mednarodno srečanje slikarjev najrazličnejših profilov in slogov. Otvoritev slikarske razstave je tokrat dopolnila  poezija kamniške pesnice Darinke Slanovec z naslovom »Deček z žogo« in nastop ženskega pevskega zbora Krsnice. Likovna kolonija v Ars Vivi – Foto: Ars Viva Poezija Darinke Slanovec predstavlja poseben izraz njenega ustvarjalnega naboja, velike izpovedne želje, da njen notranji svet s pomočjo besede postane prozornejši, bolj odprt in v svojem negotovem bivanju tudi dramatičnejši; svojo izpoved oblikuje v izbranih ekspresivnih besedah. Spretno vseskozi izpoveduje več kot pa prinaša samo besedilo posamezne pesmi. Na nekaterih mestih skoraj pretresljivo izpoveduje zgodbo lastnega življenja, vpetega v usodne premike, na katere pesnica kot lirski subjekt nima vpliva. Poezijo je brala recitatorska skupina Norma 7, ki jo vodi Vlasta Rebek Dolenc. Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič je o razstavi in likovni delavnici povedala: “Projekt, Deček z žogo, ki ga zajema ta mednarodna delavnica, je prispodoba vsega tistega kar ustvarjalci nosijo v sebi. To je velika svoboda, igra, raziskovanje prostora, večno gibanje in spoznavanje večnih resnic. Igra kot osrečujoča afirmacija življenja, ker brez igre ni veselja, brez igre ni druženja in tako se deček z žogo prikrade med umetniške ustvarjalce, ki nosijo otroka v sebi. Vedno je treba v sebi odkrivati igro, svobodo in radovednost. Razstava na izviru Veliki Obrh je sestavljanka različnih slogov, tematik, tehnik, motivov in je takšna kot je naše življenje.” Velikemu razkošju in dotiku muz umetnosti
21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. julij ― Pivka – Letos se bo med 13. in 14. julijem na dobro znani lokaciji v borovem gozdičku nad vasjo Trnje pri Pivki že enaindvajsetič odvijal Festival drugačne glasbe Trnje Fest. Leta 1998 se je skupina mladih zanesenjakov odločila organizirati dvodnevni festival Trnje Fest in tako poživila poletni utrip pivške kotline. Zaradi skupine navdušencev, ki verjamejo vanj in ga srčno pripravljajo, pa bo letos doživel že svojo 21. ponovitev. Organizatorji tudi letos obljubljajo pestro glasbeno in drugo dogajanje na prihajajočem festivalu. Kot vsa leta bo na bližnjem travniku možno tudi kampirati.  Širom Trnje 2015 – Foto: Jana Gombač Letošnji festival organizirata Mladinski kulturno delovni center Postojna in Kulturno umetniško društvo Ana Pupedan. Staremu organizacijskemu jedru festivala, ki ga sestavljajo Iztok Djordjević, Samo Vesel in Marko Doles, so se pridružili mlajši navdušenci, ki s prostovoljnim delom solidarno gradijo podobo festivala. Omeniti velja, da je prireditev preživela, prav zaradi te skupine prostovoljcev, ki jim je skupno to da verjamejo v Trnje Fest, saj bi brez njihove požrtvovalnosti najbrž že zdavnaj ugasnil. Festival vseskozi ohranja svojo alternativno držo, tako po glasbi kot temu, da je vedno ponujal alternativo velikim festivalom na katerih je predvsem gneča in obiskovalec kljub obljubam po neokrnjeni naravi doživi predvsem gnečo. V dvajsetih edicijah se je v idilični vrtači na odru Trnje Festa zvrstilo okrog petsto izvajalcev različnih glasbenih zvrsti iz mnogih držav z vseh celin. Letos se na Trnju obeta bogata bera zasedb tako iz Slovenije kot iz tujine. V petek bodo na velikem odru nastopili Tools of the Trade iz Malezije, osemčlanska zasedba Nesesari Kakalulu iz Vrtojbe, ki goji dediščino Afro-beata, The Štrudls, skupina iz Čadrga, ki se je letos po dvajsetih letih ponovno zbrala in bo na Trnju izvedla ekskluzivni koncert in stoner rock zasedba Omega Sun, katere glasbeniki bodo zastopali barve slovenske obale. Na malem odru se
Plavajoči grad konec julija z več kot 110 umetniki z vsega sveta

Plavajoči grad konec julija z več kot 110 umetniki z vsega sveta

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. junij ― Grad Snežnik, Loška dolina – Mednarodni festival Plavajoči grad bo letos od četrtka, 26. julija, do sobote, 28. julija, na gradu Snežnik in v njegovi okolici; dogajanje pa se bo začelo že nekoliko prej, 17. julija. Medved-narodni festival Plavajoči grad je edinstven umetniški spektakel, katerega naslovna tema je letos Podsvetovi – utopije. »Ne želimo, da je obiskovalec samo gledalec, ampak spodbujamo njegovo refleksijo videnega in slišanega ter aktivno sodelovanje. Zato se s 16 odri trudimo za razpršenost dogajanja in hkrati ohranjanje intime posameznik nastopov,« je na novinarski konferenci 21. junija dejal vodja festivala Matija Solce. Floating Castle 2017 – Foto: Valter Leban V času festivala kulturni in naravni biser grad Snežnik zaživi v povsem novi dimenziji in na edinstven način poveže gostujoče umetnike in domačine. Na festivalu se bo v treh dneh predstavilo prek 110 skupin iz 29 držav, ki bodo na 16 raznolikih in unikatnih prizoriščih v naravi in v samem gradu ustvarili in prikazali najrazličnejši program; od intimnih glasbenih nastopov za sladokusce, uličnega gledališča, lutkovnih predstav, predstav za odrasle, ustvarjalnih delavnic, cirkusa in akrobatskih predstav vse do večjih koncertov in zabav ob jam sessionih. Posebnost festivala je tudi izvirna ureditev prostora nastopov – letos se boste potopili 20.000 milj pod Lož v Podsvetove – utopije, kar je letošnja tema festivala. »Festival povezuje ljudi z vsega sveta« Na novinarski konferenci je ožja ekipa festivala pod vodstvom Matije Solceta 21. junija v Ljubljani predstavila letošnje dogajanje. »Festival povezuje ljudi z vsega sveta. V prvi vrsti gre za druženje: druženje umetnikov med sabo in umetnikov z obiskovalci oziroma gledalci,« je dejal Solce. »Ne želimo, da je obiskovalec samo gledalec, ampak spodbujamo njegovo refleksijo videnega in slišanega ter njegovo aktivno sodelovanje. Zato se s 16 odri trudimo za razpršenost dogajanja in hkrati ohranjanje intime posameznik nastopov. Ne
V spomin na izjemnega skladatelja Alojza Srebotnjaka postavili obeležje

V spomin na izjemnega skladatelja Alojza Srebotnjaka postavili obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. junij ― Postojna – Spominsko ploščo je 21. junija pred svojo rojstno hišo na Ljubljanski cesti 26 v Postojni dobil Postojnčan Alojz Srebotnjak, ki sodi med najvidnejše skladatelje sodobne slovenske resne glasbe in je avtor obširnega, raznolikega opusa glasbenih del. Obeležje sta mu posvetili postojnska občina in krajevna skupnost, odkrili pa so ga žena, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, sin, režiser Martin Srebotnjak, in župan Igor Marentič. »Alojz Srebotnjak sodi med ljudi, ki so ime naše občine s talentom, trudom in znanjem popeljali v svet,« je ob odkritju dejal župan Igor Marentič. Spominska plošča, Alojz Srebotnjak, Postojna, 21. junij 2018 Foto: Valter Leban Slovenski skladatelj in pedagog Alojz Srebotnjak je eden najuglednejših glasbenih ustvarjalcev in pedagogov. Rodil  se je 27. junija 1931 v Postojni in umrl 1. decembra 2010 v  Ljubljani. V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo in maturiral, študij pa je nadaljeval na akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral na oddelku za kompozicijo. Pozneje se je izpopolnjeval v Rimu, Sieni, Londonu in Parizu. Med letoma 1970 in 2001 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med najpomembnejšimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 1999, in Župančičeva nagrada za življenjsko delo. Žirija, ki mu je leta 2000 podelila Kozinovo nagrado, je menila, da sodi med najuglednejše slovenske glasbene ustvarjalce. »Njegov obsežni opus instrumentalne, vokalne in scenske glasbe zavzema v slovenski glasbi eno najtehtnejših mest in predstavlja našo umetnost tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni,« so zapisali člani komisije. »Po rodu Postojnčan, trdno povezan z rodnim kraškim zaledjem, je Srebotnjak v svojih skladbah vseskozi zrcalil našo rodno zemljo in slovenskega človeka, v mnogih delih tudi v prefinjenih obdelavah ljudskega izročila.« Veliko njegovih skladb je železni repertoar soli
V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. junij ― Cerknica – Prostori galerije Krpan od včeraj gostijo razstavo, ki se nekoliko razlikuje od tistih, ki so jih vajeni obiskovalci. Ivan Najger je s svojimi lesenimi kreacijami v galerijo prinesel duha notranjskih gozdov. »Kar naenkrat pred nami zaživijo pravljične podobe zmajev, kač, ptičev, raznih mitoloških in gozdnih bitij, čarovnic z Javornikov, figur, mask in obrazov ..,« je ob odprtju dejala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Razstava je na ogled do 5. julija. Pozdrav poletju, Deos center starejših Cerknica, 21. junij 2018 Foto: Tine Šubic Ivan Najger iz Dolenje vasi zna prisluhniti oblikam lesa in na sprehodih po gozdu poiskati nenavadne kose, skrite pod mahom in rastlinjem. »Tega me je pravzaprav naučila moja mama, ki je iz gozda vedno nosila zanimive kose lesa in mi pripovedovala, kaj vse vidi v njih. Tisti les smo nato skurili, danes pa me navdihne, da iz njega nastanejo najrazličnejše stvaritve,« pravi Najger. Z lesom ustvarja že 40 let, zadnjih 20 nekoliko bolj intenzivno. Domačini ga pogosto vidijo, kako jo z nahrbtnikom na rami in sekirico mahne v gozd ali kako gre proti domu s kosom korenine ali zavite veje. V galeriji je razstavil različne lesene skulpture, ki jim je vdahnil dušo; nekatere je obdelal le minimalno, pri drugih je malo rezbaril ali kiparil. Kot pravi Škodičeva, Najger sledi in prisluhne naravi, njenim izvornim oblikam in danostim, ki jih domišljeno nadgradi. »Značilnost njegovih lesenih kreacij je poudarjanje naravnih figuralnih volumnov, v plastičnosti, stiliziranju ali poigravanju oblik in različnih postopkov obdelave. V navidezni grobosti prvobitnih oblik pa je izražena tudi vsa pretanjenost, občutljivost in ekspresivno-poetična širina.« Škodičeva dodaja, da je narava poskrbela za zametke motivov in navdihujoče oblike, avtor pa jih je »z občutkom izluščil in izoblikoval v svoj edinstven svet«. Najger ne izdeluje le umetniških stvaritev, nekateri njegovi izdelki so uporabni. Ob odprtju razstave so gostje prigrizk
V Stekleni galeriji na ogled oljne slike Vesne Arko

V Stekleni galeriji na ogled oljne slike Vesne Arko

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Logatec – V Stekleni galeriji v Logatcu so do konca junija na ogled dela slikarke Vesne Arko, za katero likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pravi, da s svojim slikarstvom navdušuje tako ljubiteljsko kot strokovno javnost. Na letošnjem logaškem ekstemporu je za sliko Skodelica kave prejela najvišje priznanje, zlato muzo. Razstava, Vesna Arko, Steklena galerija, Logatec, 4. junij 2018 Foto: Janez Ovsec Na samostojni razstavi, ki so jo odprli 4. junija, se Arkova predstavlja s širšim opusom likovnih del. »Lahko bi rekli, da jo preveva motivika Notranjske, pa mikrosvet narave in neživi svet,« pravi predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec. Arkovo je predstavil kot novo članico društva, ki veliko obeta, in besedo prepustil Stibilj Šajnovi, ki je slikarko in njena dela podrobneje predstavila. Slikarka najraje ustvarja v oljni tehniki. Njeni motivi pa razkrivajo tankočutno percepcijo prostora, časa in življenja. »Z njo reflektira vizualno stvarnost, kateri ohranja primarno estetiko in jo dodatno plemeniti s svojo notranjo slikarsko lepoto in močjo.« Stibilj Šajnova je opozorila na izstopajoči sklop slik, pri katerih detajle na njih spreminja v dominanten segment slikarske zgodbe. »To so drobne motivne fascinacije, ki se iz mikro pojavnosti spreminjajo v makro akterje ter povsem obvladujejo slikovni oder. »Njen slikarski nagovor je izčiščen, razbremenjen gostobesednega pripovedovanja in fokusiran na željen segment. Povečava fragmenta, premišljena umestitev na slikovno polje in skrbna izslikanost daje njenim delom reprezentativno jasnost.« Zanimive so tudi njene slike oken, v katere umešča dele ogledala. »Te učinkujejo kot navidezno prazen prostor, ki pa v vsakem trenutku drugače zaživi. Postane ploskev, v katerega se ujame hipna refleksija in tudi gledalec, ki se uzre v ogledalu okna, postane aktivni del motiva,« pojasni Stibilj Šajnova. Ob odprtju razstave so dela Arkove občudovali številni obiskovalci, med katerimi jih je bilo veliko s C
Mančkarada na 350 straneh predstavlja izjemno delo Marjana Mančka

Mančkarada na 350 straneh predstavlja izjemno delo Marjana Mančka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Ljubljana – Znani ilustrator Marjan Manček, ki živi in dela v Selščku pri Begunjah, je januarja praznoval 70-letnico. Ob jubileju je del svojega bogatega opusa risb in karikatur predstavil na razstavah v Cerknici in Postojni, Mladinska knjiga pa je se mu je poklonila z antologijo Mančkarada, ki so jo včeraj predstavili v Ljubljani. Predstavitev antologije Mančkarada, Zgodbice, pesmice in stripeki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 6. junij 2018 Foto: Mladinska knjiga Jubilejni album Mančkarada s podnaslovom Zgodbice, pesmice in stripeki na 352 straneh odseva štiri desetletja dolgo ustvarjalno pot Marjana Mančka, katerega delo in ilustratorsko pot smo že podrobno predstavili. Njegove ilustracije so radožive in barvite, polne hudomušnosti in iskrivega humorja. Njegov ustvarjalni opus je zelo obsežen, ilustriral je več kot 200 knjig in več kot 30 avtorskih slikanic. V zadnjih je ustvaril nepozabne like: Modrega medvedka, Brunda Rjavčka, Hribce, Lea, Pipija, Cicibabo, Cufka in številne druge. Ilustriral je priljubljene otroške slikanice, med drugim Pedenjpeda, Mojco Pokrajculjo, Kraljično na zrnu graha, Petra Klepca, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, njegove so tudi izjemne upodobitve poezije Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri, Toneta Pavčka, zgodb Polonce Kovač, Slavka Pregla ter ljudskih pripovedi. Mančkarada je deveta knjiga v seriji antologij, ki so pri Mladinski knjigi izšle ob jubilejih slovenskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Vsaka od njih je nekaj posebnega, pravijo pri založbi, Mančkova pa še posebej, saj je ustvaril več kot 30 avtorskih slikanic. Antologijo so v Konzorciju v Ljubljani včeraj predstavili Marjan Manček, urednica otroškega leposlovja Irena Matko Lukan, likovni urednik Pavle Učakar, avtorica spremne besede Judita Krivec Dragan in Niko Grafenauer. Poleg ilustriranja se Manček posveča tudi filmski animaciji, čeprav v zadnjih letih ne več toliko, zato so ob predstavitvi prikazali tudi tri njegove animir
Ob 30-letnici se postojnskim likovnikom obetajo galerijski prostori

Ob 30-letnici se postojnskim likovnikom obetajo galerijski prostori

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. junij ― Postojna – Ob 30-letnici Društva likovnih ustvarjalcev Postojna so v Zeleni dvorani na ogled postavili dela 12 njegovih ustanovnih članov. Ob jubileju društvo pripravlja  v Zeleni dvorani na ogled postavilo 22 svojih del. Ob jubileju so se likovniki še posebej razveselili dejstva, da naj bi še letos Postojna končno dobila primerne galerijske prostore, in sicer v Kutinovi hiši. Tam naj bi društvo pripravilo letošnjo letno razstavo. Razstava, 30 let Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, Zelena dvorana, 1. junij 2018 Foto: Valter Leban V Zeleni dvorani so razstavili dela slikarjev – nekateri od njih so že pokojni –, Avrelia Milharčiča, Marka Premrla z umetniškim imenom Marcel Valentini, Raka Čaučevića z umetniškim imenom Rasso Causevig, Oskara Cergola, Marije Strnad, Marina Samse, Nina Prudiča, Mateja Pečenika, Branka Jurce, Florijane Ipavec, Bojana Vilharja in Jožeta Vadnuja. Ti so se leta 1988 združili v društvu, ki še danes bogati kulturni utrip Postojne, zametki združevanja likovnih ustvarjalcev pa segajo vse do leta 1980, ko je pokojni Marko Premrl okoli sebe zbral skupino likovnikov, ki jih je povezovala želja po umetniškem ustvarjanju. Iz gostiln v galerijo Prvo razstavo so imeli v restavraciji Paradiso na Tržaški cesti, naslednje pa v gostinskih lokalih in avli zdravstvenega doma, saj Postojna ni imela primernega galerijskega prostora. Tako je še danes, pravi predsednik DLU Postojna Stoyan Svet. Razstavljali smo v avli na SAZU-ju, ki je pravzaprav hodnik z vrati na obeh straneh, tako da se je zgodilo, da so zaradi prepiha slike padale s panojev. Razstavljali smo po gostinskih lokalih in v drugih prostorih.« Nekaj časa je Postojna imela galerijo Epic, trenutno pa ustvarjalci razstavljajo v različnih prostorih v mestu. Svet meni, da je skrajni čas, da Postojna dobi galerijo, v kateri si bodo lahko obiskovalci primerno ogledovali umetniška dela. Mestna galerija naj bi prostor dobila v Kutinovi hiši sredi Postojne, ki jo je letos kupila občina
Slike notranjskih umetnikov na dražbi

Slike notranjskih umetnikov na dražbi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. maj ― Cerknica – V galeriji Krpan v Cerknici bo 9. junija dražba likovnih del, ki so jih ustvarili slikarji Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Ustvarjali so na temo stavkov skladbe Slike z razstave Modesta Petroviča Musorgskega, ki jih ta napisal po ogledu slik Viktorja Hartmanna. Slike notranjskih umetnikov bodo v galeriji Krpan na ogled od 1. junija. Akademski slikar Janez KovačičDimenzija: 100 × 80 cm.Stavek št. 2: Il vecchiocastello (Stari grad), gis mol, 6/8 takt. Slika prikazuje romantično pokrajino s trubadurjem, ki igra pred grajskim obzidjem. Društvo notranjskih kulturnikov Krpan in Godba Cerknica pripravljata kulturni dogodek z dražbo likovnih del notranjskih slikarjev, ki so nastala v okviru božično-novoletnega koncerta, na katerem so godbeniki odigrali skladbo Slike z razstave skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. Skladbo sestavlja deset stavkov, ki jih je Musorgski napisal, ko je na spominski razstavi leta 1874 taval med slikami pokojnega prijatelja Viktorja Hartmanna. Od desetih slik, ki predstavljajo deset stavkov, so ohranjene samo še tri, ostale pa so izgubljene. Slikarji društva Krpan so na temo stavkov, katerih slike so izgubljene, ustvarili vsak svojo sliko. Na prireditvi Slike z razstave, ki bo 9. junija na vrtu galerije, bodo godbeniki ponovili koncert v nekoliko drugačni obliki, sledila bo dražba likovnih del. Dražili bodo dela akademskih slikarjev Veljka Tomana, Miša Strmana – Miše, Stanislave Sluga Pudobske in Janeza Kovačiča, akademskega oblikovalca Vida Sarka in profesorja likovne umetnosti Davida Kovačiča. Njihova likovna dela bodo na ogled od 1. junija dalje v galeriji Krpan, vsak ponedeljek in petek med 10. in 14. uro ter v torek, sredo in četrtek med 14. in 18. uro. Prireditev Slike z razstave, na kateri jih bodo dražili, se bo 9. junija začela ob 16. uri. Društvo Krpan in godbeniki dogodek pripravljajo v okviru osrednje prireditve ob praznovanju cerkniškega občinskega praznika. Iva Žitko
Ob ustvarjanju spoznavali čudoviti svet čebel

Ob ustvarjanju spoznavali čudoviti svet čebel

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Cerknica – Čebele, panji in panjske končnice so rdeča nit razstave Čebela se predstavi, ki so jo danes odprli v galeriji Krpan v Cerknici. Z njo so obeležili prvi svetovni dan čebel, ki smo ga praznovali 20. maja. Razstava je na ogled do 8. junija. Razstava Čebela se predstavi, galerija Krpan, KUD Pa-leta, Cerknica, 26. maj 2018 Foto: Tine Šubic Na pobudo Janeza Dragoliča, ki je član tako Kulturno-umetniškega društva Pa-leta kot tudi Društva notranjskih kulturnikov Krpan, poleg tega pa še cerkniškega čebelarskega društva, so mladi paletniki danes poslikali panjske končnice in izdelovali sveče iz čebeljega voska, Marija Branisel in Dragolič pa sta poslikala čebelje panje, delo Petra Uleta. Starejši člani društva so se zadnje tedne čebelam posvečali na rednih tedenskih delavnicah, na katerih so ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Veljka Tomana; tudi njihova dela je videti v galeriji Krpan. »Ogromno smo se naučili o teh izredno koristnih živalcah in jih podrobno spoznali, saj nam je Janez razložil anatomijo čebele in njene življenjske navade,« je povedal Toman. »Načrt je bil, da naslikamo, kako čebelo čutimo – kot jo, na primer, medved začuti kot neko drobno, sladko, kosmato bitje. In čebele so res kosmate, tega si nikoli nisem predstavljal. Na razstavi se opazi del tega našega načrta.« Mladi paletniki, ki so poslikavali panjske končnice, so se med delom okrepčali z medenjaki, ki so jih spekle članice čebelarskega društva, tudi pogostitev ob odprtju razstave je bila medeno obarvana. Dragolič je poudaril, da čebele niso le tiste, ki nas oskrbujejo z zelo zdravim medom in drugimi koristnimi pridelki, pač pa, da je njihova vloga v naravi veliko bolj pomembna. »Najpomembnejše poslanstvo čebel je opraševanje, oprašijo kar 170.000 vrst rastlin, tretjina hrane, ki jo zaužijemo je odvisna od opraševanja Poleg tega so pokazatelj razmer v okolju; z opazovanjem razmer in zdravstvenega staja čebel lahko ugotovimo spremembe v okolju in še pravočasno po
Svet ob Cerkniškem jezeru slikarja Lojzeta Perka na ogled v cerkniški knjižnici

Svet ob Cerkniškem jezeru slikarja Lojzeta Perka na ogled v cerkniški knjižnici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Cerknica – V cerkniški knjižnici Jožeta Udoviča so odprli razstavo 21 slik akademskega slikarja Lojzeta Perka z naslovom  Svet ob Cerkniškem jezeru. Slike so bile dobrih 40 let v Velenju, saj je zbirko slik leta 1975 avtor naslikal za  Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, kasneje pa je z njo upravljal  Festival Velenje. Razstava akademskega slikarja Lojzeta Perka »Svet ob Cerkniškem jezeru – Foto: Tine Šubic Slike z motiviko Notranjske – Cerkniškega jezera, vasi ob njem, sožitja preprostih ljudi z naravo in zemljo -, so vezane na okolico Cerknice, zato je občina Cerknica na dražbi slike odkupila, zdaj pa jih je skupaj s cerkniško knjižnico ponudila na ogled. Otvoritve razstave so se poleg vodstva občine Cerknica in Knjižnice Jožeta Udoviča udeležili sorodniki slikarja, podžupanja mestne občine Velenje  Breda Kolar, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je na kratko orisala motiviko in prepoznavni slog umetnika. Umetnikov sin Valentin Perko je nanizal nekaj dogodkov, od selitve na Notranjsko – družina je pred tem namreč živela v Kamniku -, do dogodivščin, ki sta jih doživela z očetom med Notranjci. Uvodoma je župan Marko Rupar izrazil zadovoljstvo, da je občini uspelo pripeljati zbirko v domače okolje, slikarja pa vrniti v družbo ostalih notranjskih umetnikov – Gerbiča, Udoviča in Gasparija -, in mu dati s tem priznanje, ki mu gre. Z dokončanjem Kravanjeve hiše bodo notranjski umetniki dobili prostore  za stalne zbirke in s tem ohranjanje lokalne kulturne dediščine. Direktorico knjižnice Marijo Hribar veseli, da je občini uspelo vrniti slike v domače okolje in tako ohraniti spomin na velikega rojaka, slikarja Lojzeta Perka. S svojim čopičem je namreč uspel ujeti odnos človek – žival – zemlja, česar danes kot opazovalci nismo sposobni več zaznati. »Umetnik je podaljšana božja roka«, je bil perkov priljubljeni rek, ki se skozi slikarjeva dela kaže vedno znova. O motiviki in slogu akademskega slikarja je spregovor
še novic