Oblo in oglato umetnikov južne Primorske na ogled v Pavlovčevi galeriji

Oblo in oglato umetnikov južne Primorske na ogled v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. oktober ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 19. oktobra odprli razstavo primorskih likovnih ustvarjalcev, izbranih na razpisu javnega sklada za kulturne dejavnosti za tematsko razstavo oblo in oglato. Sklad tematsko razstavo pripravlja sedmič, izbor del primorskih ustvarjalcev pa je letos že 18. Razstava je na ogled do 7. novembra. Regijska razstava južne Primorske, JSKD, Pavlovčeva galerija, ilirska Bistrica, 19. oktober 2019 Petar Nikolić Regijska razstava južne Primorske vključuje dela dvajsetih likovnikov, ki so ustvarjali v različnih vizualnih medijih, slikarstvu, kiparstvu in fotografiji. Na razpis je prispelo 30 umetniških del, strokovni izbor je opravila likovna kritičarka Nataša Kovšca. Na svečani uvodni prireditvi je povabljene najprej nagovoril kustos galerije Rajko Kranjec, program pa je vodil vodja izpostave JSKD na Bistriškem Igor Štemberger. Nataša Kovšca je podrobno opisala izbor in predstavila razstavljena umetniška dela, odprtje pa so glasbeno obarvali glasbeniki skupine Lojze Bajc s prijatelji in člani kulturnega društva Nostalgija. Na slikah se najpogosteje pojavlja urbana krajina, ali v podobi nekakšnih domišljijskih mest, velemest in arhitekture (Vanda Nedič, Stanislava Vodopivec, Irena Furlanič) ali kot preplet arhitekturnih detajlov in žive narave (Maja Gržina Cergolj). Dve avtorici sta navdih za upodobitev kontrastnega razmerja med oblim in oglatim našli v tihožitju (Neva Macarol, Tatjana Fičur). Nekaj ustvarjalk se je preizkusilo v oblikovni dekonstrukciji naslikanih podob in razčlenjevanju figur in z njimi povezanega likovnega prostora (Aleksandra Kovačič, Blaženka Rocco, Nataša Zirenstein, Zdenka Vinšek). V drugi sklop sodijo abstraktne kompozicije, oblikovane iz geometrijskih form, ki ustvarjajo kompleksne preplete barvnih ploskev na monokromni podlagi (Vesna Jogan, Silva Pangos). Opazimo tudi upodobitev glasbe kot kompleksno strukturo oblikovno različnih osnovnih likov (Maja Alessio). V dveh primerih
Kaos in red v mali galeriji Zavarovalnice Triglav

Kaos in red v mali galeriji Zavarovalnice Triglav

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. oktober ― Postojna – V mali galeriji Zavarovalnice Triglav v Postojni so 3. oktobra odprli likovno razstavo umetnice Andreje Kranjec iz Ilirske Bistrice z naslovom Kaos in red. Umetnica, ki deluje na področju videa, slikarstva, fotografije in filma se tokrat predstavlja s slikami in risbami, ki odslikavajo dva abstraktna pojma. Na ogled bodo do 3. novembra. Razstava Kaos in red, Andreja Kranjec, mala galerija Zavarovalnice Triglav, Postojna, 3. oktober–3. november 2019 Foto: Petar Nikolić Andrejine slike in risbe so v živahnih barvah povsem zavzele galerijo in jo spremenile v prostor, ki kliče hvalnico barvitosti življenja in umetnosti. Umetnica je serijo slik Kaos in red začela slikati leta 2016. Serija predstavlja dva pola, ki ju srečujemo v vsakdanjem življenju, na eni strani kaos in na drugi red. Umetnica je ob odprtju razstave povedala, da jo je navdihnila misel, da je vse na tem svetu najprej zelo kaotično, potem pa delamo iz tega red in iščemo harmonijo. Kaos je predstavljen skozi nedefinirano obliko in sproščeno linijo, medtem ko so red geometrijske oblike, ravne in jasno določene linije. Andreja Kranjec (1989) je lani magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za sabo ima že več samostojnih in skupinskih razstav ter predstavitev na festivalih v Sloveniji in v tujini. Od letos deluje kot samozaposlena v kulturi. Kranjčeva v mali galeriji Zavarovalnice Triglav v Postojni razstavlja drugič, to je njena deveta samostojna likovna razstava. Razstava bo na ogled do 3. novembra. Njena dela si lahko ogledate na spletni strani www.andrejakranjec.com. Petar Nikolić
Prem in lepote Brkinov na ogled v Pavlovčevi galeriji

Prem in lepote Brkinov na ogled v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober ― Ilirska Bistrica – Udeleženci likovne kolonije Slikarska muza Bistrice, ki jo že vrsto let, letos šestnajstič, na Bistriškem organizira slikarka Zdenka Vinšek, so letos iskali motive na Premu in bližnji okolici Brkinov. 21 likovnih del v različnih tehnikah so 27. septembra razstavili v Pavlovčevi galeriji, kjer bodo na ogled do 16. oktobra. Razstava, likovna kolonija Slikarska muza Bistrice, Pavlovčeva galerija, 27. september–16. oktober 2019 Foto: Petar Nikolić Programski vodja galerije Rajko Kranjec je razstavo označil za eno boljših, če že ne najboljših, v vseh letih, odkar poteka kolonija. Na slovesnem odprtju je zbrane nagovorila ustanoviteljica in organizatorka Zdenka Vinšek, ki ni pozabila omeniti vseh, ki so do zdaj kakor koli pomagali pri izvedbi kolonije. Za pester program so poskrbeli glasbeniki, ansambel Lojze Bajc in prijatelji, Kulturno društvo Nostalgija. Likovna kolonija je dejansko zaživela leta 2002, ko je 15 Zdenkinih prijateljev, slikark in slikarjev, ustvarjalo na tridnevni koloniji v gostišču Potok na Bistriškem. Ob sodelovanju najrazličnejših sponzorjev, podjetij in društev, se je kolonija prijela. Od leta 2007 gostišče slikarjem omogoča bivanje pod zelo ugodnimi pogoji, udeleženci, vključno z organizatorico, pa skrbijo za neprekinjene razstave. Kolonije se vsako leto udeleži nekaj članov Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, ki sodelujejo pri odkrivanju kulturnih, naravnih in arhitekturnih znamenitosti krajev v občini. Izjemno dobrodošlico so udeleženci kolonij doživeli od domačinov, kulturnih društev in glasbenih skupin na Premu, v Dolenjah, Harijah, Hrušici, Starodu, na Ostrožnem Brdu in v Ilirski Bistrici. Vsako leto v času kolonije družaben večer v gostišču popestrijo glasbeniki, najpogosteje različne zasedbe članov Kulturnega društva Nostalgija, včasih pa tudi domačini. Do leta 2007 so likovna dela, ki so bila razstavljena v gostišču, dobili v trajno last sponzorji, zdaj pa z njimi razpolagajo avtorji
V Logatcu do konca leta na ogled retrospektiva del Janeza Kovačiča

V Logatcu do konca leta na ogled retrospektiva del Janeza Kovačiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober ― Logatec – V Jožefovi galeriji v Domu Marije in Marte je do konca leta na ogled pregledna razstava likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, ki jo je avtor posvetil 60. obletnici, odkar je kot 15-letni fant v Logatcu končal malo gimnazijo. Ob odprtju razstave 27. septembra je slikarja in njegovo delo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, o njem pa je s posebno pozornostjo spregovorila tudi njegova hčerka Polona Kovačič. Likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča, Jožefova galerija, Logatec, 27. september 2019 Foto: Primož Sark »Kovačičev svet je resničnost, ki jo vidi, čuti, doživlja, občuduje in jo ima rad,« je v zloženki ob razstavi zapisala Stibilj Šajnova. »Želi se ji pokloniti kot slikar, kot ustvarjalec nove, paralelne stvarnosti, lirične, poetične, iz duše sproščene in barvno dognane. Je avtor, ki se zaveda njene popolnosti in dovršenosti, ki ji ne želi hladno slediti, temveč vse, kar je preko vizualnih informacij našlo svoje toplo domovanje v njegovi duši, prenesti, iztisniti na slikarsko platno, na najrazličnejše nosilce likovnega zapisa, v različne likovne tehnike.« Likovna kritičarka je naglasila širino motivike in izražanja, s katero se obiskovalcu galerije tokrat predstavlja Kovačič, hči Polona pa je med drugim povedala, da je svet materialnega prazen brez duhovne dimenzije bivanja. Župan Berto Menard je v nagovoru poudaril, da nas kultura osmišlja kot narod in jo moramo zato še posebej negovati. Razstavo in staro prijateljstvo z Janezom Kovačičem je pozdravil župnik Janez Kompare, ki mu bo v trajen spomin podarjena slika z razpelom Križanega. Kovačiča na Logatec vežejo čudoviti spomini; doma iz Rakitne je tam obiskoval nižjo gimnazijo. »Na Rakitni smo imeli slabo šolo, le štirje razredi so veljali, zato sem nižjo gimnazijo delal v Logatcu; iz naše hiše smo tam v internatu živeli kar štirje od osmih otrok.« Med bivanjem v Logatcu je poznal veliko prijateljev, z marsikaterim še danes neguje stike. »Sk
Spoznavanje Logatca med rimami in prozo

Spoznavanje Logatca med rimami in prozo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. oktober ― Logatec – Literarno društvo Zeleni oblaki je na topel poznopoletni dan 12. septembra pripravilo domiseln dogodek, Literarni potep po Logatcu, ki je literaturo prepletel z znamenitostmi Logatca. Člani društva so ob posameznih obeležjih brali svoja dela, ki so se simbolno naslanjala nanje, pred tem pa je članica društva Branka Novak naredila literarni uvod, turistična vodnica Saša Musec Čuk pa je podala kulturno-zgodovinski oris posamezne točke. Dogodek so namreč pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Logatec, pobudo zanj pa je že v začetku leta dala njihova dolgoletna članica Bojana Levinger. Literarni potep po Logatcu, Literarno društvo Zeleni oblaki, Turistično društvo Logatec, 12. september 2019 Foto: Vladimir Kržišnik Literati in obiskovalci so s potepom začeli na Čevici pri cerkvi sv. Jožefa in Tollazzijevi štirni, se podali do bližnjega Žepnega parka z litoželeznim vodnjakom s konca 19. stoletja, ki se je nekoč imenoval Cesarja Franca Jožefa trg, prečkali Tržaško cesto in se ustavili pri spomeniku žrtvam NOB-ja Stojana Batiča, dogodek pa zaključili pri spominski kapeli padlim in pogrešanim Dolnjelogatčanom v 1. svetovni vojni. Člani društva Ana Balantič, Bojana Levinger, Branka Novak, Vladimir Kržišnik in Mateja Hajdinjak so pri teh točkah brali avtorska dela, ki so nastala ob razmišljanju na teme dom, minevanje, narava, svoboda in spomin. Prisluhnili smo lahko tudi osnovnošolcema Pii Mariji Strle iz osnovne šole Tabor in Urbanu Trčku iz osnovne šole 8 talcev, ki sta s svojimi deli navdušila in ostalim nastopajočim vdahnila nekaj upanja za pomladitev logaških literarnih vrst. Na dogodku so brali tudi dela odsotnega, a sicer aktivnega člana društva Jožeta Omerzuja. Prisotni so imeli priložnost izvedeli še marsikatero zanimivost iz zgodovine življenja Logatčanov in njihovega kraja, o katerih je slikovito in hudomušno spregovorila Saša Musec Čuk. Dogodek je sofinancirala Občina Logatec. Bi se pridružili Zelenim oblakom? Kot nam je po
Novi oder s predstavama v tednu mobilnosti

Novi oder s predstavama v tednu mobilnosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. september ― Logatec – Člani Kulturnega društva Novi oder so v okviru Evropskega tedna mobilnosti 16. septembra spet uprizorili predstavo za otroke Rdeča črta, 20. septembra pa so pokazali še Zgodbo o belih zajčkih v znakovnem jeziku. Predstava Rdeča črta, KD Novi oder, Logatec, 16. september 2019 Foto: Janez Ovsec V predstavi Rdeča črta, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali v Narodnem domu v Logatcu, so igralci prikazali prijateljstvo med prijateljicama, ki že deset let živita skupaj in se nikoli ne prepirata. Ko pa neke noči pride Rdeča črta in njuno stanovanje razdeli na pol, se začneta prepirati. Prepiranje traja, dokler ne ugotovita, da je vsega kriva Rdeča črta in da jo morata odstraniti. Dobita pa še boljšo idejo in jo raje za nekaj uporabita. In tako sta čudovito stanovanje polepšali z najlepšimi zavesami na svetu. Članom društva Novi oder je v veselje, da so bili gledalci zadovoljni z ogledom in da so si nekateri izmed njih predstavo ogledali že drugič. Branje Zgodbe o belih zajčkih pa je v dopoldanskem času na Cankarjevi cesti v znakovni jezik tolmačila Anda Ovsec. Tako so mimoidoči lahko od blizu videli, kako slovenski znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter tudi sami poskusili pokazati nekaj besed oziroma povedi. Pri obeh izvedbah so sodelovali člani društva Špela Delux, Katja Hodnik ter Anda in Luka Ovsec. Špela Delux
Slikarka Kiki Klimt eksperimentira s svetlobo

Slikarka Kiki Klimt eksperimentira s svetlobo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. september ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji so v petek odprli razstavo akademske slikarke Kiki Klimt iz Ljubljane. Naslov razstave je V iskanju svetlobe, obiskovalci pa si lahko do 25. septembra ogledajo 17 vrhunskih umetniških del, portretov ljudi in cvetov, ki predstavljajo mistično potovanje iz zunanje podobe v notranjo veličastno lepoto in vrnitev k renesančni kvaliteti slikarstva. Razstava, Kiki Klimt, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 30. avgust 2019 Foto: Petar Nikolić Kiki Klimt, ki nadaljuje tradicijo starih mojstrov – osvetljevanje realnosti, se je raziskovalno poglobila v tehniko slikanja s svetlobo in jo v zadnjih sedmih letih še izpopolnila in nadgradila. Pravi, da so ji dela in zapisi Leonarda da Vincija odpirali vrata v nove svetove in pripovedovali zgodbe izza njih. Slikarka o sebi pravi, da ni klasična umetnica, ki bi delala le eno stvar in pazila na svojo kariero, ampak gre tja, kamor jo vodi srce in zanese radovednost. Od leta 1996, ko se je profesionalno podala na umetniško pot, je delovala na nešteto področjih, saj njena osnovna želja nista bila uspeh in kariera. Umetnost je bila vedno igrišče, na katerem spoznava bistvo. Avtorica razstave se je leta 1992 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in leto pozneje prejela Zoisovo štipendijo za nadarjene. Iz slikarstva je diplomirala leta 1997. Istega leta se je vpisala na podiplomski študij kiparstva (ALUO) in zanj prejela štipendijo ministrstva za kulturo. Magistrirala je leta 2000, ko je prejela tudi status samostojne ustvarjalke na področju kulture. Iz ilustracije in vizualne komunikacije je doktorirala leta 2009, ministrstvo za kulturo pa ji je v tistem letu dodelilo tudi štipendijo in atelje v Berlinu. Leto pozneje je pridobila naziv docent za področje ilustracije. Kar nekaj let je predavala na visoki šoli za risanje in slikanje, ter na oddelku za vizualne komunikacije fakultete za dizanj, predavala pa je tudi na univerzah v tujini,  v Istanbulu
Koncert Ljobe Jenče: V cerkvi sv. Volbenka bodo v petek odmevale obredne ohcetne in druge ljudske pesmi

Koncert Ljobe Jenče: V cerkvi sv. Volbenka bodo v petek odmevale obredne ohcetne in druge ljudske pesmi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. avgust ― Zelše, Cerknica – Pevka ljudskih balad in drugih pesmi, zbirateljica ljudskega izročila in pripovedovalka pravljic Ljoba Jenče v letošnjem letu, ko mineva 30 let od njenega prvega samostojnega koncerta, pripravlja cikel sedmih koncertnih dogodkov po Sloveniji in v Reziji, ki ga je poimenovala Pernahtna nit. »Gre za kompleksen projekt in pernahtna nit predstavlja tudi svetlobo ljudske glasbe, ki nas veže skozi rodove in nam daje moč tudi za prihodnost,« pravi. Enega od koncertov bo imela ta petek v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah, v kateri se je že večkrat razlegal njen glas. Ljoba Jenče in simfonični orkester Cantabile, 2019 Foto: Valter Leban Kako vas preveva danes, ko je za vami uspešnih 30 let – ne le nastopanja, pač pa tudi zbiranja ljudskega izročila? Na ta leta sem zelo ponosna in tudi na to, da sem toliko časa zdržala v svobodnem poklicu, kajti to je trd kruh, ki ga država in občina zelo slabo podpirata. Kljub temu da sem toliko naredila za javno dobro na več področjih, je zelo malo razumevanja. Sem pa hvaležna ljudem, ki čutijo, da je to njihovo, da delam z ljubeznijo. Kjerkoli sem dala pobudo za koncert, so z veseljem sprejeli in mislim, da bodo povsod zelo lepi dogodki Sedem koncertov ste spredli v pernahtno nit. Zakaj prav vanjo? Pernahtna nit se je predla v Reziji ob svetem večeru Treh kraljev in ohranja vero v blesteče bitje Sredozimko, ki je blagoslavljala črede, domove in družine. Žene so v sveti noči Treh kraljev stale z eno nogo zunaj hiše, z drugo pa znotraj; nit so spredle na pragu in simbolizira povezavo med svetim in zemeljskim, med domom in svetom, med zunaj in znotraj, med jaz in ti. Privezovali so jo nosečnicam za varen porod in vsem, ki so šli v svet, da jih je varoval ta blagoslov doma. Tudi sama jo nosim. Spredla sem jo iz lanu, ki smo ga pridelali doma, zavezala pa mi jo je žena iz Rezije. Meni je naše ljudsko izročilo tako dragoceno in posebno, želim, da se na teh koncertih počasti naša pesem, da se pa tudi opozarja,
Postojna: Notranjski muzej Postojna vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Postojna: Notranjski muzej Postojna vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. avgust ― Notranjski muzej Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna ter organizacijski odbor Čar lesa pripravljajo razstavo Čar lesa tudi v Postojni. Odprtje razstave bo v torek, 20.avgusta 2019 ob 18. uri  v Notranjskem muzeju Postojna. S prireditvami Čar lesa organizatorji že več kot 10 let promovirajo in vzpodbujajo rabo lesa. Namen prireditev Čar lesa je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku rabe lesa ter promocija predelave in rabe lesnih izdelkov. Čar lesa, Krpanov dom Pivka, maj 2019, foto Jelka Lekše Da bi te cilje dosegli, bi morali našo industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Vendar predelava lesa brez potrošnje ne bo zaživela. Zato moramo čim bolj osveščati potrošnike, da se bodo zavestno odločali za izdelke ter objekte iz lesa, s čimer promoviramo njegovo rabo. Povpraševanje po lesnih izdelkih bo pospešilo tudi proizvodnjo, ki bo slonela na naši edini razpoložljivi surovini – lesu. Za zdravje in počutje je najboljše bivalno okolje iz lesa. V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen. Glavni namen prireditve Čar lesa je, da ljudje ponovno spoznajo vse prednosti rabe lesa. S prireditvami Čar lesa želijo organizatorji  predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine, poudarjajo pa tudi, da leseni izdelki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb. Letos je v Cankarjevem domu potekala že enajsta razstava Čar lesa 2019, v drugi polovici maja pa je bila razstava tudi že na ogled v Krpanovem domu v Pivki. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Logaška likovna kolonija letos s presežki

Logaška likovna kolonija letos s presežki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. avgust ― Logatec – V Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu so do konca avgusta na ogled dela, ki jih je 33 ustvarjalcev iz vseh koncev Slovenije 3. avgusta naslikalo na Likovni koloniji Logatec 2019. Ta je letos izstopala tako kakovosti nastalih del kot tudi po številčnosti, saj je gostila 33 likovnikov, ki so na papir in platna lovili podobe Logatca in širše okolice, tudi Planinskega polja. Likovna kolonija Logatec 2019, Društvo likovnikov Logatec, 3. avgust 2019 Foto: Janež Platiše Razstava bo v Jožefovi dvorani na ogled do konca avgusta, nato pa bode dela razstavili še v domu starejših občanov v Grapovčniku. »Vse te raznolike likovne poetike kažejo, da ste upoštevali moj nasvet in ste ostali zvesti sami sebi. Da ste v tem, razmeroma kratkem času začutili izzive novega prostora in se srečali z novimi vsebinskimi nagovori in motivnimi izhodišči,« je udeležence kolonije ob odprtju razstave nagovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Njihova dela je ocenila kot zelo kakovostna, k čemur je zagotovo pripomogla mentorska podpora akademskega slikarja Jurija Kravcova, ki si je vzel čas za vsakega udeleženca. »Vsem, ki smo ustvarjali, nam je uspelo kolonijo spraviti na viško kakovostno raven,« je zadovoljen Janez Ovsec, predsednik Društva likovnikov Logatec, ki pripravlja kolonijo. Likovna kolonija pa udeležencev ni združila le v ustvarjanju, pač pa so si vzeli tudi čas za druženje. Likovnike so v Logatcu pritegnili različni motivi, ustvarjali pa so v različnih tehnikah, predvsem v akvarelu in akrilu, nekaj je tudi olj. Stibilj Šajnova je izpostavila portret, ki ga je Luka Miklavžič naslikal z ogljem in belo kredo. »Ob vseh krajinskih motivih in upodobitvah cvetja se nam na razstavi odpira pogled tudi na področje človeške figure, na najbolj zahtevno upodabljanje človeškega lika. Luka je dokazal, da se da v razmeroma kratkem času doseči ta cilj.« Veliko ustvarjalcev se je odločilo za akvarel. »Akvareli kažejo na mojstrstvo, kilometrino
Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Grajske zidove krasijo slike in mozaiki rakovških ustvarjalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. julij ― Grad Snežnik, Loška dolina – Razstavni prostor na gradu Snežnik do septembra gosti razstavo del, ki so jih ustvarile roke članov kulturnega društva Rak z Rakeka. Likovna dela in mozaiki so v nastali na srečanjih likovne in mozaične skupine ter na delavnici slikanja z lopatko, na kateri so ustvarjalci pod mentorstvom Carole Minssieux Gliesch iz Francije, upodabljali lepote Notranjske. Rakovški likovni utrip, razstava likovnih del in mozaikov, grad Snežnik, 19. julij 2019 Foto: Tomaž Čuček Razstavo so odprli 19. julija, ko je delo rakovških likovnikov strokovno predstavila Karmen Bajec, magistra umetnosti in akademska slikarka, ki med drugim vodi likovno sekcijo pri Kulturnem društvu Rak Rakek. Odprtje sta s kulturnim programom popestrile članice vokalne skupine Cluster in Maja Malc. Stene grajskega razstavnega prostora do 1. septembra krasi množica slik in mozaikov. Člani rakovškega društva so jih v sezoni 2018/2019 ustvarjali na delavnicah, likovno vodi Bajčeva, mozaično pa Eva Ule. »Pri mozaiku smo tisti, ki smo že dlje časa v skupini ustvarjali živalske portrete, začetnice pa so ustvarjale slike iz keramike,« je pojasnila predsednica likovne sekcije Karmen Petrič. »Tematika je različna, večinoma pa gre za naravo, za pokrajine, cvetje …; veliko del je slikanih z lopatko, nekaj je akrila, večina pa so olja.« Na ogled so tudi dela, ki so nastala na delavnici Minssieux Gliescheve, ki je Rakek letos obiskala že drugič. Z njo so člani društva in drugi ljubitelji likovne umetnosti preizkusili v ustvarjanju s slikarsko lopatico. En dan so preživeli na Cerkniškem jezeru, kjer so na platna lovili vodo v vseh njenih razsežnostih, naslednji dan so se podali v Rakov Škocjan, kjer so jih navdihovala drevesa in gozd, zadnji dan pa so na vrtu v Škratovki pri Planini upodabljali cvetje. Petra Trček
Baritonist Počkaj z gosti očaral množico poslušalcev

Baritonist Počkaj z gosti očaral množico poslušalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. julij ― Postojna – Poletni festival Kulturni utrip poletja Postojna je v polnem zamahu. V torek so Titov trg sredi mesta z glasbo in obiskovalci napolnili odlični glasbeniki, ki so se na koncertu opernih arij, duetov in zborov pridružili domačemu baritonistu Juretu Počkaju. Jure Počkaj, koncertu opernih arij, duetov in zborov, KUPP, 16. julij 2019 Foto: Valter Leban Počkaju so se na odru pridružili sopranistka Mojca Bitenc, pianistka Mojca Lavrenčič, Simon Avsec in Marko Doles iz zasedbe Ana Pupedan, Jernej Počkaj in Edin Sabkljakovič iz skupine Forgotten Eden in združeni moški zbori občin Pivka in Postojna, moški zbor Pivka, moški del mešanega zbora Postojna, oktet Bori, Košanski oktet, vokalne skupine Zgun, Slavna in Goldinar ter moški del vokalne skupine Arima. Glasbeniki so spet dokazali, da je lahko operna glasba tista, ki polni prizorišča, saj so središče mesta napolnili z melodijami in občinstvom. Pričarali so odlično mešanico tradicionalne opere in sodobnih melodij združenih z opernimi napevi, pozabili pa niso niti na Miroslava Vilharja in njegovo Jamsko Ivanko, s čimer so se spomnili 200-letnice rojstva postojnskega rojaka in 110-letnice podelitve mestnih pravic Postojni. KUPP še do sredine avgusta Kulturni utrip poletja, ki se je začel konec junija, je že dodobra popestril in razgibal poletne dni in večere v Postojni. Do sredine avgusta prinaša še številne koncerte in druge dogodke. Že danes zvečer bo na Titovem trgu nastopila skupina Funktasy – Janis Joplin tribute band, jutri pa Prifarski muzikantje. V soboto bo oder zasedla vrhunska mednarodna zasedba priznanega velenjskega saksofonista Jureta Pukla na koncertu Jure Pukl Quartet feat. Melissa Aldana, v torek pa zasedba Help! A Beatles Tribute iz Naklega, ki razveseljuje ljubitelje legendarnih Beatlesov. Sidonija Zega/pet
Sončki v Pavlovčevi galeriji

Sončki v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. julij ― Ilirska Bistrica – Tudi v vročih poletnih mesecih v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji nadaljujejo z delom. 5. julija so odprli fotografsko razstavo z naslovom Znam – zmorem, ki jo je obiskovalcem na ogled postavil Izolan Sergej Saša Merkandel. Fotografije, ki jih je naredil ob druženju z ljudmi s posebnimi potrebami in njihovimi terapevti v društvu Sonček, so na ogled do konca julija. Razstava fotografij, Sergej Saša Merkandel, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 5. julij 2019 Foto: Petar Nikolić Merkandel je ves čas najraje fotografiral Kras in Istro, v zadnjih letih pa se aktivno ukvarja s portreti. Je izrazit borec proti uničevanju narave in obsoja vsakršne nasilne posege vanjo. Po drugi strani veliko prostega časa posveča gradnji dobrih medčloveških odnosov. Veliko časa se je družil z ljudmi s posebnimi potrebami in njihovimi terapevti, ki delujejo v Sončku, zvezi društev za cerebralno paralizo v Izoli. Zanimalo ga je, kako ti ljudje kakovostno preživljajo svoj čas ob druženju, učenju in ustvarjanju in jih tako pobliže spoznaval. To mu je pomagalo do ideje in po dveh letih tudi uresničitve fotografskega projekta, ki ga predstavlja v Pavlovčevi galeriji. Fotografije so si že lahko ogledali v Izoli, kjer so se odprtja razstave udeležili portretiranci s svojimi starši. Bili so ponosni in zadovoljni s svojimi fotografijami. Razstavo v Pavlovčevi galeriji pa je na pot pospremila glasba. Venček narodnih je na harmoniki zaigral Sandi Vrh iz Ratečevega brda, ki obiskuje ilirskobistriško enoto varstveno-delovnega centra Koper. Sergej Saša Merkandel, rojen leta 1941 v Ljubljani, se s fotografijo ukvarja že od svoje mladosti. Prvi fotoaparat mu je oče kupil pri osmih letih. Že v nižji gimnaziji je s sošolcema vodil fotokrožek. Sledila so leta, ko je kot aktivni član FKK Odsev fotografiral in snemal s pravo kamero. Leta 1960 se je naselil v Izoli in nekaj let vodil tamkajšnji mladinski fotokrožek. Zdaj že nekaj let aktivno ustvarja kot član fotokro
Grajski punkt v sredo s tremi etno-zasedbami in vrsto aktivnosti

Grajski punkt v sredo s tremi etno-zasedbami in vrsto aktivnosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. julij ― Kozarišče, Loška dolina – Društva ljubiteljev gradu Snežnik 10. julija vabi v Kozarišče, vasico pri gradu Snežnik, kjer bodo tokratni Grajski punkt glasbeno obarvali trije nastopajoči. Belgijska zasedba Cumbia club de Liege bo razgibala s tradicionalno kolumbijsko cumbio, mednarodni bend Fekete Seretlek pa bo vzdušje naelektril z balkanskimi in drugimi toni, koncert bo zaokrožil indijski umetnik Mahesh Vinayakram, ki glasbo prepleta s tradicijo karnatskega petja. Cumbia club de Liege Foto: L´Avide Jardin Grajski Punkt bo v sredo, 10. julija od 18. ure na novi lokaciji, v Kozariščah 52. Na zelenem odru bodo ob aktivnostih domačinov v prijetnem vzdušju gostili tri raznovrstne etablirane glasbene zasedbe. Poleg raznolikega glasbenega dogajanja se bo ob 18. uri lokalna vodnica Janja Urbiha gledalce pospremila na interaktivni sprehod po okolici gradu, so sporočili iz Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Na Punktu bodo stregli domačo hrano, obiskovalci pa se bodo lahko preizkusili v starih igrah, metanju podkve, gumitvistu ali ristancu in si ogledali domač živalski vrt. Koncertom bo sledil že tradicionalni Etno Histeria džem koncertrat, saj bodo poleg nastopajočih prisotni tudi drugi glasbeniki. Fekete seretlek, šestčlanska češko-rusko-slovaško-slovenska glasbeno-teatralna skupina bo vzdušje naelektrila z mešanico balkanskih ritmov kabareta. Pričakujete lahko interaktivno akustično glasbeno izkušnjo, ki jo ob trobenti Honze Medune, kontrabasu Pavola Smolarika, perkusijah Iva Sedlačka, violini Jirke Jelinka in violončelu Anne Bubnikove orkestrira harmonikar Matija Solce. Uveljavljeni indijski umetnik Mahesh Vinayakram pa eksperimentalno indijsko in elektronsko glasbo prepleta s tradicijo karnatskega petja. Nastopa tako s skupinami iz world-glasbe, kot sta Sandep Ravaal in Sanjay Chandrashekar, kot s pop- in drugimi zasedbami. Cumbia club de Liege pa je sedemčlanska energetična belgijska zasedba, ki igra tradicionalno kolumbijsko cumbio. Zasedba potuje
Bogastvo starega domoznanskega gradiva v primernih prostorih

Bogastvo starega domoznanskega gradiva v primernih prostorih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. junij ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so danes namenu predali prizidek, v katerem so v pritličju  uredili domoznanski arhiv, v nadstropju pa sodobno urejeno čitalnico. Kot je povedala direktorica Marija Hribar, so s tem v matični stavbi pridobili okoli 200 kvadratnih metrov prostora. »V pritličju bomo tako lahko pridobili prostor za razširitev otroškega in mladinskega oddelka.« Prizidek, knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, čitalnica, domoznanski arhiv, 14. junij 2019 Foto: Tine Šubic Prizidek je s knjižnico povezan z mostičkom. V nadstropju so uredili prostorno in svetlo čitalnico, še večja pridobitev pa je urejen domoznanski arhiv v pritličju, je pojasnila Hribarjeva. »Te prostore smo še kako potrebovali, saj bomo zdaj naše najstarejše gradivo, vse od 16. stoletja dalje, lahko hranili primerno zavarovanega,« pravi Hribarjeva. Knjižnica hrani 7.000 enot knjig, listin in kartografskega gradiva, od tega jih je sto datiranih pred 18. stoletjem. Gradivo je zavarovano v posebnih ognjevarnih omarah, za ogled posameznega se morajo obiskovalci najaviti s posebnim obrazcem. Poleg domoznanskega arhiva knjižnica v zadnjem času hrani še arhive društev, organizacij, posameznikov in družin, ki bodo prav tako našli mesto v novih prostorih. Knjižnico v naslednjem letu čaka še nekaj urejanja. Hribarjeva je zadovoljna, da so z ureditvijo prizidka zadovoljni tudi zaradi tega, ker bodo lahko v matični stavbi uredili primeren mladinski oddelek. »Zdaj je precej utesnjen, dodali bi lahko nekakšno dnevno sobo, v kateri bi se obiskovalci dobro počutili.« Prostor bodo dobili tako, da bodo tja, kjer je bila čitalnica, preselili oddelek slovenske književnosti. Občina je za gradnjo prizidka zagotovila 480.000 evrov. Župan Marko Rupar je prepričan, da je pomembna pridobitev za knjižnico in občane. »Arhiv je urejen po vseh normativih, ima prave klimatske pogoje, je protipožarno in protivlomno zaščiten, česar do zdaj nismo imeli. Tudi čitalnica je lepo urejena in bo lahko služila za
še novic