Kaos in red Andreje Kranjec v Pavlovčevi galeriji

Kaos in red Andreje Kranjec v Pavlovčevi galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. marec ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 15. marca odprli likovno razstavo z naslovom Kaos in red domačinke Andreje Kranjec. Umetnica, ki deluje na področju videa, slikarstva, fotografije in filma se tokrat predstavlja s slikami in risbami, ki odslikavajo dva abstraktna pojma. Slike in risbe so v živahnih barvah povsem zavzele galerijo in jo spremenile v prostor, ki kliče hvalnico barvitosti življenja in umetnosti. Razstava bo na ogled do 10. aprila. Razstava Kaos in red, Andreja Kranjec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 15. marec 2019 Foto: Petar Nikolić Kranjčeva v Pavlovčevi galeriji razstavlja četrtič, to pa je njena osma samostojna likovna razstava. Ob odprtju, ki ga je vodil kustos galerije Rajko Kranjec, je nastopila tudi kantavtorica Tjaša Avsec z glasbenimi vložki. Serijo Kaos in red je Kranjčeva začela slikati leta 2016, potem pa ves čas razvijala. Predstavlja dva pola, ki ju srečujemo v vsakdanjem življenju, na eni strani kaos in na drugi strani red. Vse, kar je, je najprej zelo kaotično, potem iz tega delamo red, postavljamo stvari na svoje mesto in iščemo harmonijo. Pri slikanju kaosa je iskala občutek svobode in nereda, medtem ko je red naslikan z bolj matematičnim mišljenjem. Kaos je predstavljen skozi nedefinirano obliko in sproščeno linijo, medtem ko so red geometrijske oblike, ravne in jasno določene linije. Red poskuša zajeti kaos, mu dati neko obliko in zanimivo je opazovati igro med enim in drugim. Serija Kaos in red je naslikana z živahnimi in igrivimi barvami z željo, da bi gledalci začutili ti dve kvaliteti. Ustvarjalka namreč meni, da živimo v zelo strukturiranem in merljivem svetu, ki človeka meri po tem, koliko je produktiven, in ne, koliko je srečen. Sreča pa je v pozornosti, lahko smo pozorni do najmanjših stvari, kot so barve, oblike, in do tega, kaj nam dajo, kako se ob njih počutimo. Želi si, da bi se veselje do življenja, ki ga je vnesla v slike, preneslo naprej. Živimo v svetu, kjer
Peli so Slovencem doma in v zamejstvu

Peli so Slovencem doma in v zamejstvu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. marec ― Pevci Mešanega pevskega zbora Postojna so bili v letošnjem mesecu kulture zelo aktivni, saj so z nastopi popestrili kar tri kulturne dogodke, v začetku marca pa nastopili še na slavnostnem koncertu ob 50-letnici revije Primorska poje. Slovenski kulturni praznik je zbor letos praznoval med rojaki v sosednji Hrvaški, kjer je v soboto, 9. februarja, gostoval pri Slovenskem kulturno-prosvetnem društvu »Bazovica« na Reki. Gostovanje je potekalo ob finančni podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mešani pevski zbor Postojna, foto Ladislao Torresan Na Reki živeči rojaki so pripravili tradicionalno prireditev ob prazniku kulture in v goste povabili postojnske pevce. Prvi del kulturno-umetniškega programa so oblikovali pevci, recitatorji in folkloristi društva, v drugem delu pa so Postojnčani obiskovalcem zapeli deset slovenskih skladb: od tradicionalnih priredb ljudskih pesmi do sodobnih, ki so bile prav za ta zbor napisane v zadnjih dveh letih. Z izbranim programom je zbor nastopil tudi v postojnskem domu upokojencev, kjer je navdušil vedno hvaležno občinstvo, pa tudi v Kranju, kjer je bil gost tamkajšnjega Komornega zbora Mysterium. Mesec kulture so pevci zaključili 3. marca v Portorožu z nastopom na slavnostnem koncertu ob 50-letnici revije Primorska poje. Prireditev je potekala pod častnim pokroviteljstvom Predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je poleg številnih pevcev, predstavnikov primorskih zborov in kulturnih delavcev udeležil prireditve. Vsi štirje dogodki so se tudi tokrat izkazali kot izjemna priložnost za krepitev stikov med zbori ter prijetna srečanja s pevci in ljubitelji lepe pesmi. Pia de Paulis Debevec/Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Z glasbo in pesmijo za postojnsko Sožitje

Z glasbo in pesmijo za postojnsko Sožitje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. marec ― Postojna – Ob dnevu žena je pianistka Eva Švent Zadel s prijatelji glasbeniki 9. marca nastopila na dobrodelnem koncertu, katerega izkupiček so namenili postojnskemu društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje. Na odru kulturnega doma v Postojni so se zvrstili številni glasbeniki, občinstvo pa so očarali tudi najmlajši iz Vrtca Postojna, združeni v zboru Črički. Dobrodelni koncert, Eva Švent Zadel z gosti, Kulturni dom Postojna, 9. marec 2019 Foto Valter Leban To je bil prvi samostojni koncert Eve Švent Zadel, pianistke s srcem in strastjo. Na njem so s prostovoljnimi prispevki zbrali 1.760 evrov, ki so se jih razveselili v postojnskem društvu Sožitje, kako zelo, so pokazali, ko so jim simbolično izročili bon. »Želela sem pomagati ljudem, ki majo duševne težave, zato sem zelo zadovoljna, da se je vabilu na koncert odzvalo tako veliko obiskovalcev,« je bila s koncertom zadovoljna Švent Zadelova, ki klavir sicer igra že od malih nog, preživlja pa se kot hotelska pianistka. Postojnčani – med njimi je bilo kar veliko znanih obrazov –, so spet enkrat pokazali, da so ljudje odprtih src, koncert je spremljala polna dvorana obiskovalcev, ki jim ni vseeno za sočloveka. Na odru so se poleg gostiteljice večera, Eve Švent Zadel zvrstili Tulio Furlanič, Sergej Škofljanec iz skupine San Di Ego, Matic Marentič, Simon Šubic iz skupine Bohem, Andrej Jesenovec, Andreja Ivanušič ter Žiga in Peter Smrdel, pevski zbor vzgojiteljic domačega vrtca Šiške in najmlajši iz Vrtca, otroški zbor Črički. »Vsi so moji osebni in glasbeni prijatelji, vesela sem, da nam je uspelo pričarati imenitno vzdušje.« Med publiko je bilo slišati, da tako dobrega koncerta že nekaj časa ni bilo. Švent Zadelova zase rada pove, da je rockerska pianistka, a igra vse po vrsti in s tem v mislih je izbrala tudi program dobrodelnega koncerta. »Za vsakega je bilo po malo, za starejše obiskovalce, za malo mlajše, na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši.« pet
Beti Bricelj v Parizu tokrat z UV-odtisom na aluminiju

Beti Bricelj v Parizu tokrat z UV-odtisom na aluminiju

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. marec ― Pariz – Postojnska umetnica Beti Bricelj se med 6. in 16. marcem že tretjič predstavlja v Prizu. Tokrat je na razstavi ob tednu matematike v pariški galeriji Abstract Project razstavila UV-odtis na aluminiju z naslovom 630 RHY7HM. SLIKA Beti Bricelj_630 RHY7HN_ UV odtis na aluminiju Na razstavi z naslovom #82 – Art et Mathématiques – ΓΕΩΜΕΤΡΙΑ oziroma Umetnost in matematika – Geometrija se poleg francoskih predstavljajo tudi mednarodni umetniki, ki v svojem ustvarjalnem delu razumno in intuitivno uporabljajo geometrijo, tako vizualni umetniki in arhitekti kot matematiki in izumitelji. Razstava je del tedna matematike, ki v Parizu poteka od 11. do 17. marca. »Vesela in počaščena sem, da imam spet priložnost predstavit svoje delo v eminentni družbi v enem od vodilnih svetovnih kulturnih središč,« pravi Bricljeva. UV-odtis na aluminiju je njeno tretje delo, ki ga razstavlja v Parizu. Lani je sodelovala na prestižnem salonu abstraktnih umetnosti Salon des Réalités Nouvelles, nato pa še v galeriji Abstract Project, kjer je njeno delo na ogled tudi marca. Tokrat se je odzvala povabilu kuratorja razstave Davida Apikiana. pet
O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!

O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. marec ― Cerknica – V programu letošnjega pustnega dogajanja v Cerknici so dali nekoliko več poudarka ljudskemu petju. Tako na pustni ponedeljek, 4. marca, v kulturnem domu pripravljajo prireditev z naslovom O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!, na kateri bo vse polno ljudskih plesov, pesmi in zgodb. Prijeten večer bodo stkali člani Kulturnega društva Raka Rakek, učenci podružnične šole Maksim Gaspari iz Begunj pri Cerknici, ljubitelji ljudskega petja Grlica iz Cerknice, člani skupne Zarja z Dolenjske in ljudski pevci Jezerci iz Dolenjega Jezera. Maškara Bloke, foto Ljoba Kenče Po starem izročilu so se morala dekleta poročiti do pusta. Pozimi je bil čas za ohcet in tudi zimska prehrana je ljudem to omogočala, saj so si že pred božičem pripravili kolin, ostale dobrine pa so že tako morale biti v kašči od poletja in jeseni. Zima je bil letni čas, ko so imeli čas eden za drugega in za notranja opravila, tudi druženje. Starejši ljudje povedo, da so ohceti trajale tudi po tri dni, vključno z dekliščino in fantovščino pa en teden skupaj, kolikor traja tudi pust v Cerknici. Po pepelnici pa je nastopil strogi post in upanje na ljubezen in ženitev je morala počakati novega letnega cikla. V programu letošnje kulturne prireditve na pustni ponedeljek bo malo več poudarka na ljudskemu petju, kot ga je bilo prejšnja leta. Pustarji so k predstavitvi  povabili Kulturno društvo Rak z Rakeka, ki se kot izredno uspešna notranjska folklorna skupina uveljavlja v regiji ter na gostovanjih doma in v tujini in z velikim veseljem ohranja notranjsko izročilo pa tudi tisto iz drugih pokrajin. Tokrat bodo z mladim dekletom zaplesali tožbo, da se s starim dedom ne bo ženila, saj bi to pomenilo betežnost in morebiti celo neplodnost. Pridruži se jim dragonar in celo Butalec, da bi mladenki ja odgnali nesrečo. Z njimi bodo obudili tudi pesem izpred druge svetovne vojne z naslovom Cierkenca je lejpu mejstu in čas, ko so kontrabantarji pri Zgoncu, fabriki za sifon in krahelne, v poned
Raznolik izbor del Miša Strmana na ogled v galeriji Krpan

Raznolik izbor del Miša Strmana na ogled v galeriji Krpan

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. marec ― Cerknica – Zaradi skrbi si ne gre delati sivih las, so prepričani v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan, kjer so ob bok letošnjemu karnevalu na debeli četrtek v galeriji Krpan na ogled postavili dela akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša s pomenljivim naslovom Ne se sekirat. Odprtje so začinili z izvirnim programom, s katerim so se poklonili tako cerkniškemu pustu kot tudi umetniku. Razstava akad.slikarja Božidarja Strmana – Miša – galerija Krpan Cerknica, foto Tine Šubic Ne se sekirat je tudi naslov skladbe o debelem četrtku, ki uvaja pustni teden in jo je napisal Miha Razdrih in jo zapel ob odprtju, da je takoj našla prostor v srcih obiskovalcev, ki si bili po žaganju babe in predaji oblasti butalskemu županu že prav prešerno razpoloženi. Z ´Ne se sekirat´ so Razdrihu pritegnile dramska igralka Marijana Brecelj ter Liza Vipotnik in Jera Razdrih. Izredno poslušljivo pesem lahko poslušate na spletu. Za glasbeno spremljavo so ob odprtju poskrbeli Blaž Albreht, Miha Pinterič in Filip Fratina. Miha je na veseli pustni čas nakazal še z eno svojo pesmijo, z nastopom, ki je na obraze zbranih narisal širok nasmeh, pa je odprtje popestrila tudi Brecljeva. Razstava: od coprnic do bloškega smučarja »Mislim, da hodim svojo pot in da sva si z mojim slikarstvom medsebojna dolžnika, oba pa sva našla mesto v bloškem prostoru,« je Mišo Strman dejal pred leti. Da je ostal na lastno začrtani poti akademski slikar dokazuje tudi s pisanim izborom svojih del, ki jih je razstavil v galeriji Krpan, od upodobitev Martina Krpana, bloškega smučarja in coprnic do skulpture bloškega vola, katerega večji ´brat´ stoji pri Zavrhu. Strman se je v svoji karieri namreč lotil tudi kiparskih podvigov, pri čemer je ustvarjal z različnimi materiali. Poleg skulpture vola je med drugim oblikoval še bloškega smučarja, ki pozdravlja obiskovalce večnamenske dvorane v Novi vasi, in več kot trimetrski kip Martina Krpana pri Sveti Trojici. Kot pravi Strman, med tehnikami, s katerim
Na ogled »pustne« ilustracije Iva Kvartuča Ajve

Na ogled »pustne« ilustracije Iva Kvartuča Ajve

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. februar ― Cerknica – V zastekljenem prostoru pri nekdanji trgovini zadruge Krpan v središču Cerknice bodo od četrtka, 28. februarja, do pepelnične srede na ogled umetniške ilustracije poznanih likov cerkniškega karnevala, kot jih vidi umetnik in srčni pustar Ivo Kvartuč Ajva. Hudič v manekenski pozi, avtor Ivo Kvartuč Ajva, foto KP Ajva v Cerknici razstavlja pustni ciklus štirih slik tradicionalnih pustnih likov, ki jih je obarval v svoji značilni maniri. Tako je Martina Krpana prikazal v bolj moderni, drzni, celo jokerski podobi, hudič je na njegovi sliki zavzel manekensko pozo. Piko Nogavičko je slekel v poredno čarovnico, ki bi lahko bila karnevalska Liza, pramati Uršulo pa preoblekel v milo in prijazno gospo. Njegova dela bodo na ogled do pepelnične srede, ko bodo v Cerknici pokopali pusta. Razstava je prodajna. Opozarjajo na prazne prostore v mestu »Z veseljem smo se odločili, da na ogled postavimo dela Ajve, saj je dolgoletni srčni pustar,« je povedala Ksenija Preželj iz Pustnega društva Cerknica in obenem dejala, da razstava nosi tudi širše sporočilo. Postavili so jo namreč v prostoru sredi mesta, ki sameva že več kot leto dni. »S tem opozarjamo na prazne prostore in stavbe, ki jih je v Cerknici vse polno in bi lahko dobili nove vsebine,« pravi Prežljeva. »Mi smo se odločili, da prostor obudimo s postavitvijo razstave, primeren pa bi bil tudi za kaj drugega. Škoda je, da da taki prostori, drugje celo cele stavbe, samevajo in propadajo, ko pa bi jih lahko napolnili z zanimivimi vsebinami.« pet
V cerkniškem hramu kulture so odmevali rogovi

V cerkniškem hramu kulture so odmevali rogovi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. februar ― Cerknica – V odru cerkniškega kulturnega doma so se 23. februarja predstavili mladi hornisti. Kvartet rogov Et cetera s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, v katerem igra tudi domačin Andraž Žnidaršič, se je občinstvu predstavil s programom, s katerim bodo nastopili na letošnjem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Koncert, kvartet rogov KGBL Et cetera, Notranjski rogisti, kulturni dom Cerknica, 23. februar 2019 Foto: Tine Šubic Poleg Žnidaršiča v kvartetu igrajo še Ruben Hudnik, Ana Mir in Kristina Klančar, na konservatoriju vadijo pod mentorstvom profesorja Metoda Tomaca. V Cerknici so zaigrali program, v katerega so uvrstili dela skladateljev Nikolaia Tcherepnina, Jacquesa Françoisa Gallaya, Alexandra Mitushina in Gioacchina Rossinija. Poleg mladih hornistov so na cerkniški oder stopili še njihovi gostje, Notranjski rogisti. Ti ohranjajo bogato lovsko kulturo in lovske običaje na Notranjskem, lani pa so praznovali 30 let delovanja. pet
S smrtno resno komedijo Čakalnica nasmejali Bistričane

S smrtno resno komedijo Čakalnica nasmejali Bistričane

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. februar ― Ilirska Bistrica – Bistričani so s komedijo o prehodu v onostranstvo 3.februarja obeležili prvo prireditev v okviru Meseca kulture na Ilirskobistriškem. Polna velika dvorana Doma na Vidmu je v dobri uri in pol prisluhnila številnim domislicam Lada Bizovičarja in Janeza Hočevarja Rifleta, ki so do solz nasmejale prisotne. Čakalnica, foto Tjaša Kaluža Smrtno resna komedija o človekovi minljivosti je združila dve zvezdniški imeni slovenske igralske scene. Lado Bizovičar in Janez Hočevar Rifle, ki sta v preteklosti navdušila z monokomedijama, sta se z izvrstno komično dramo Čakalnica dotaknila smrtno resnih problemov o življenju in smrti. Igralca se znajdeta na koncu tunela, na prehodu iz tostranstva v onostranstvo, kjer čas ni več dimenzija in dolgčas ne obstaja. V čakalnici med »biti in ne biti« ni novinarjev, medijev, socialnih omrežij, telefonov in televizije, zato sta junaka v svetu po smrti prisiljena razgaliti svoji komedijantski duši. Občinstvo je bilo priča soočenju dveh generacij, dveh karier in dveh osebnosti, ki sta se pošalila na račun svojih značajskih lastnosti in sta pred zbrano publiko počasi priznala vse svoje smrtne grehe. V zbirokratiziranem kolesju onostranskega sistema, ki močno spominja na tukaj in zdaj, so ju virtualni uradniki pripravili na »poslednjo sodbo«, medtem pa sta junaka razstrla še zadnjo tančico skrivnosti in spoznala, da nista zgolj prijatelja, ampak ju veže tudi pristna in čvrsta sorodstvena vez. Uveljavljeni televizijski voditelj in vzhajajoča igralska zvezda ter dobitnik treh Viktorjev za oddajo As ti tud not padu!? Lado Bizovičar je ob boku s Prešernovim nagrajencem, dobitnikom Borštnikovega prstana in Viktorja za življenjsko delo ter profesorjem dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Janezom Hočevarjem Rifletom uspešno dokazal, zakaj sodi med najbolj priljubljene slovenske humoriste in obetavne odrske ustvarjalce. Hit komedija, ki je nastala pod režisersko taktirko Dejana Batoćanin
Zanimivi nagrobni plošči župnika Andreja Magajne in poštnega mojstra Heinricha von Hueberja

Zanimivi nagrobni plošči župnika Andreja Magajne in poštnega mojstra Heinricha von Hueberja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. februar ― Proti jugu orientirana kapela sv. Lazarja sredi obzidanega postojnskega pokopališča se prvič omenja leta 1819, sedanja neoklasicistična stavba, ki jo sestavljata ravno zaključen prezbiterij in pravokotna ladja z inkorporiranim zvonikom, pa je bila sezidana leta 1853. V notranjščini sta v vzdolžni ladijski steni vzidani dve srebrnkasto pobarvani litoželezni plošči, izdelka mariazelske livarne. Gre za nagrobni plošči dveh postojnskih sodobnikov in pomembnih mož, prva (v. 131,5 cm, š. spodnje plošče 75 cm) poštnega mojstra Heinricha von Hueberja in druga (v. 95,5 cm, š. baze 51 cm) župnika Andreja Magajne. V vodniku po umetnostni dediščini cerkva Dekanija Postojna (ur. Luka Vidmar, 2006) iz zbirke Leksikon cerkva na Slovenskem nista niti omenjeni. Detajl s signaturo livarne Foto: Simona Kermavnar Hueberjeva plošča je komponirana iz treh horizontalnih pravokotnih polj, ki se proti vrhu ožijo, krona jo trikotna atika. Osrednje polje z napisom v pisanih črkah obdaja biserni niz, spodaj je signatura livarne fecit k. k. Eisengußwerk bey Mª Celle. Napis v nemščini sporoča, da tam počiva postojnski c.-kr. poštni mojster Heinrich Ritter von Hueber, ki je umrl leta 1819 v 84 letu starosti (Dem/ Andenken des hier ruhenden/ Heinrich Ritter von Hueber/ kaiserl. königl. Postmeister in/ Adelsberg/ Gestorben am 6. September 1819/ im 84. Jahre seines Alters). Von Hueberjevi so bili dolgo upravitelji poštne postaje Postojna je bila zaradi velikega prometa po »cesarski cesti« pomembna točka, kjer se en krak odcepi na Reko, drugi pa gre do Trsta. Tam je bila tudi pomembna poštna postaja, katere dolgoletni upravitelji so bili von Hueberji. Funkcija je zahtevala dober gmotni položaj, ki je omogočal posedovanje prostorov za opravljanje storitve in dovolj prostora za vzdrževanje poštnih voz in konj ter hlapcev za njihovo oskrbo. Heinricha pl. Hueberja omenja zapis v Letnem poročilu čveterorazredne ljudske šole v Postojni iz leta 1886, ki je ponovljen v Postojinskem okrajn
Šivi in Bog obstaja, ime ji je Petrunija nagrajena na 69. Berlinalu

Šivi in Bog obstaja, ime ji je Petrunija nagrajena na 69. Berlinalu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. februar ― Na 69. Berlinalu je film Šivi režiserja Miroslava Terzića prejel nagrado »Europa Cinemas« za najboljši evropski film v programskem sklopu Panorama. Tričlanska žirija v sestavi Juha Elomäki – Arthouse Cinema Niagara, Tampere, Finska; Daniela Zuklic – Thalia Programm Kino, Potsdam, Nemčija in Marlena Gabryszewska – Kino Elektronik, Varšava, Poljska je v obrazložitvi zapisala: »Ta film je lep primer moči filmske umetnosti. Odlična smer, kinematografija, scenarij, montaža in vrhunske igralske predstave. Film temelji na resničnih dogodkih in kaže, da je na svetu veliko nepravičnosti, vendar z zaupanjem vase in v svoja čustva lahko porušimo zidove. Zgodba je srce parajoča. Ko boste videli ta film, vas ne bo spustil. Kaj bi storili vi, če bi se vam to zgodilo? Pogum matere tega filma je resnično izjemen. Čestitke režiserju Miroslavu Terziću.« Nagrada je filmu prinesla promocijsko podporo in večjo možnost uvrstitve filma v evropske kinematografe, podeljena je bila petnajstič. Šivi – Foto produkcijska hiša Nora Šivi so v svoji kategoriji igranih filmov prav tako prejeli drugo nagrado občinstva (Panorama Audience Award) in so tako s strani festivalskega občinstva drugi najbolje ocenjeni film v programskem sklopu Panorama, ki je bil ustanovljen leta 1999. Skupno so letos prešteli 29.000 glasov, prvo mesto je osvojil japonski film »37 sekund«. Film je imel na festivalu svetovno premiero in je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovenska koproducenta sta Alan Vitezič in Darko Vinkl iz produkcijske hiše Nora. »Ponosni smo, da smo tudi Slovenci del te resnične in uspešne evropske filmske zgodbe. Zgodba o ukradenih dojenčkih je bila v Srbiji večkrat medijska tema, ki nikoli ni dobila zadoščenja na sodišču. Moč dobrega evropskega filma je prav v tem, da se dotakne ljudi in sproži odziv. Upam, da bodo Šivi pomagali ponovno odpreti to črno skrinjico in bo ta pretresljiva zgodba končno dobila epilog,« je povedal Vitezič. Pri filmu
Poklon ilirskobistriški kulturi

Poklon ilirskobistriški kulturi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. februar ― Ilirska Bistrica – Osrednjo občinsko proslavo ob Prešernovemu dnevu je zaznamoval splet glasbe, pete besede, plesa, znakovnega jezika, interpretacije avtorskih skladb in igrane besede. Mladi nastopajoči iz glasbene šole, osnovne šole Podgora Kuteževo in gimnazije so izvabili številne spontane aplavze publike, ki je na predvečer praznika napolnila veliko dvorano Doma na Vidmu. Kulturni praznik, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 7. februar 2019 Foto: Tjaša Kaluža Za klasični glasbeni repertoar je poskrbel godalni orkester Glasbene šole Ilirska Bistrica, ki je sestavljen iz dvajsetih učencev violine in violončela, ki pod taktirko učitelja Paola Biancuzzija izvajajo skladbe različnih obdobij in stilov. Učenci, ki so se lani udeležili državne revije godalnih orkestrov Zveze slovenskih glasbenih šol v Lendavi, so občinstvo navdušili z državno himno in izborom tradicionalnega angleškega napeva v kombinaciji z nemškim plesom. Dolgoletni uspešni učenki glasbene šole in dijakinji bistriške gimnazije Tina Šajn ter Lea Celin sta s klavirskim duetom Uspavanke raznežili vse zbrane. Osnovna šola iz Kuteževega se je predstavila s prepletom plesnih korakov, pete besede in avtorskega recitala. Folklorni krožek, ki skuša s plesom, pesmijo, pripovedkami, prigodami, šaljivkami in izštevankami oživeti stare čase ter na tak način ohraniti del ljudske zapuščine v Kočaniji, se je pod mentorstvom Magdalene Logar predstavil s spletom Se gremo jgrat?, ki je zbranim priklical spomin na brezskrbna otroška leta.  Dekleta iz OŠ Podgora Kuteževo so z mentorico Saro Česnik pripravile Kulturni rep, šolski mladinski pa je občinstvo očaral s skladbo slovenske pevke Ditke Haberl Mlade oči, ki jo je predstavil tudi v znakovnem jeziku; za presenečenje večera pa je poskrbela nadarjena petošolka Lana Vrh z izbrano avtorsko poezijo. Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica so odigrali predstavo Za vsako rešitev se najde težava, ki je nastala pod budnim očesom profesorice slovenščine Katje Koren Va
Snow White v Hiši kulture Pivka: »Popolna čistost prvega snega je le iluzija«

Snow White v Hiši kulture Pivka: »Popolna čistost prvega snega je le iluzija«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. februar ― Pivka – V Hiši kulture v Pivki je do 22. februarja na ogled zanimiva postavitev Leona Zuodarja in Mihe Perneta, ustvarjalnega dvojca, ki sliši na ime Beli sladoled. Umetnika, ki se rada posvečata iskanju, razvijanju in preizkušanju novih idej, sta za izhodišče tokratnega projekta, ki sta ga poimenovala Snow White, izbrala izjavo ruskega slikarja Vasilija Kandinskega, ki je dejal, da je prazno platno pravi čudež in precej bolj očarljivo kot nekatere slike. V sobi hiše kulture sta tako poustvarila belino in popolnost praznega platna. Skupina Beli sladoled (Leon Zuodar, Miha Perne), postavitev Snow White, Hiša kulture Pivka, 1. februar 2019 Foto: Valter Leban Postavitev oziroma projekt Snow White je pravzaprav veliko več kot v belo barvo preoblečena soba z nekaj detajli. Je večplasten, postavitev pa je odprta interpretaciji obiskovalca. Umetnika, ki sta izhajala iz citata Kandinskega, sta logiko praznega platna povezala s formalizacijo galerijskega prostora kot bele kocke, je pojasnil Leon Zuodar. »To sva povezala s svojim znanjem, s humornim pristopom do risbe in slike pa tudi z mesecem, v katerem razstavljava in ki je običajno zasnežen in bel.« Postavitev je imela največjo umetniško moč prav ob odprtju, ko ni šlo le za prostorsko instalacijo, pač pa za pravi performans. Gledalce sva presenetila; sezuli so se in stopili v belo kocko, ki žari zaradi čistoče, popolnosti in praznine.« Zuodar in Perne sta prostor oblekla v bel filc in dodala nekaj detajlov. Na vhoda sta obesila beli zastavi, na vsaki je podoba enega od njiju v beli obleki. »Sva kot čuvaja posvečenega galerijskega prostora,« pravi Zuodar, ki razkriva, da je v postavitvi nekaj detajlov, ki dajejo gledalcu misliti. Med drugim sta v prostoru para umazanih nogavic, v katerih sta umetnika stala v belem snegu. »Popolna čistost prvega snega je zgolj iluzija, dokler sneži je kakšno urico še pravljično, v trenutku, ko s parkirišč speljejo avti, pa nastane čista packarija,« je o postavitvi Snow W
V Krpanovem domu so odmevali Prešernovi stihi

V Krpanovem domu so odmevali Prešernovi stihi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. februar ― Pivka – »Kultura mora biti del našega vsakdanjika, to bi moral biti način življenja posameznika, če hočemo v tem globalnem svetu preživeti kot narod in posamezniki,« je na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Pivki poudarila predsednica kulturnega društva Lipa Irena Margon. Društvo se je skupaj z občino odločilo, da prireditev letos posvetijo našemu izjemnemu pesniku Francetu Prešernu, zato so v goste povabili Janka Krištofa in pianista Tonča Feiniga z avstrijske Koroške, ki sta izvedla recital Prešernovega Krsta pri Savici. Slovenski kulturni praznik, občinska prireditev, recital Krst pri Savici, Krpanov dom Pivka, 7. februar 2019 Foto: Ernest Margon »Kultura je tudi vrednota, ki jo moramo negovati zase in ohranjati za prihodnje rodove. Ta praznik ni samo spomin na dr. Franceta Prešerna, ampak je praznik vseh nas, ki nam je mar za lepo slovensko besedo,« je v uvodnem nagovoru še dejala Margonova. Domačin Matej Lenarčič je zapel Prešernovo Zdravljico, nato pa so imeli poslušalci priložnost slišati celoten Krst pri Savici v vsej njegovi dramatičnosti, najprej v Uvodu in nato v drugem delu, ki se imenuje Krst, v katerem Črtomir išče smisel življenjskih nazorov. Srečali so se s Črtomirjevimi notranjimi boji in analizo njegove duševnosti, življenjskih porazov in spreobrnitve. Premagani Črtomir stoji ob Bohinjskem jezeru, kjer mu nekdanja zaročenka Bogomila pove, da se je zaobljubila Bogu in šla v samostan, da bi on ostal živ. Krščanski duhovnik mu razlaga, da krščanstvo temelji na ljubezni in da Valjhunovo nasilno pokristjanjevanje ni bilo pravično. Bogomila Črtomirja povabi, naj sprejme krst; ta se res spreobrne in odpove Bogomili ter postane duhovnik. Pesnitev je poveličevanje krščanske vere v dobrega Boga, posmrtno življenje ter prostovoljno služenje Bogu. Gosta, ki sta uprizorila Prešernovo stvaritev, prihajata z avstrijske Koroške, tako da so s prireditvijo povezali Slovence v domovini in tiste, ki živijo na Koroškem v Avstriji.
Oči, tudi živalske, povedo vse

Oči, tudi živalske, povedo vse

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. februar ― Postojna – Prešernov dan so v Notranjskem muzeju v Postojni obeležili z dogajanjem, ki so ga poimenovali Kultura v očeh ljubezni. Dopoldne so prišli na svoj račun najmlajši, popoldne pa so odprli razstavo z naslovom Oči, na kateri so do 7. marca ogled fotografije biologa Slavka Polaka. Razstava Oči/Eyes, Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna, 8. februar 2019 Foto: Valter Leban »Oči povedo vse,« je prepričan avtor fotografij Slavko Polak, ki živalski svet sicer spremlja kot biolog. Fotografija je njegova druga ljubezen. Fotografije so nastajale načrtno, tokrat pa je dobil priložnost, da jih predstavi javnosti. Na razstavi je na ogled 31 fotografij večjega formata, s katerih žarijo oči živali vseh vrst, od tistih najbolj primitivnih do sesalcev in na koncu človeka, pod njimi so manjše fotografije, ki prikazujejo, za katero žival gre. V okviru dogajanja Kultura v očeh ljubezni je Polak ob odprtju razstave pripravil še predavanje o ljubezenskem in spolnem življenju živali. »Ob kulturnem prazniku pa smo skozi oči ljubezni pogledali tudi vse vidike kulture,« še pravi Polak. pet
Z besedo in glasbo obudili spomin na etnologa Milka Matičetovega

Z besedo in glasbo obudili spomin na etnologa Milka Matičetovega

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. februar ― Cerknica – Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku so se v Cerknici spomnili etnologa Milka Matičetovega, katerega 100-letnico rojstva beležimo v letošnjem letu. Z avtorskimi priredbami rezijanskih skladb sta spomin nanj obudila Vesna Zornik in Boštjan Narat, v programu sta nastopila še violinistka Sara Čaušević in igralec Luka Cimprič, ki je interpretiral odlomke, ki jih je iz Matičetovih zapisov pripravila Anja Bajda Gorela. Prireditev ob kulturnem prazniku, posvečena 100-letnici rojstva etnologa Milka Matičetovega, Kulturni dom Cerknica, 7. februar 2019 Foto: Tine Šubic Milko Matičetov je bil etnolog, ki je raziskoval in zbiral slovensko ljudsko izročilo, predvsem ljudsko pripovedništvo – veliko ga je ohranjenega prav po njegovi zaslugi. Še posebej se je posvečal obrobnim pokrajinam slovenskega etničnega prostora. Poznan je bil po svojem raziskovanju Rezije; med drugim je izdal knjigi Zverinice iz Rezije in Rožice iz Rezije. Z gradivom, ki ga je zbiral, se kot sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ukvarja pravljičarka in raziskovalka ljudskega izročila Anja Štefan iz Cerknice. iž
še novic