Kulturni praznik v Pivki, Bruslju in na Vrhniki

Kulturni praznik v Pivki, Bruslju in na Vrhniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. februar ― Pivka – V Kulturnem društvu Lipa Pivka so zaradi širjenja koroonavirusa poiskali smo drugačne možnosti za stike in ohranjanje kulture. Začeli so se povezovati na daljavo in za Prešernov dan jim je uspelo pripraviti lep kulturni dogodek, na katerem so v recitalu Beremo Prešerna sodelovali s Kulturnim društvom Nauportus viva z Vrhnike. Kulturni praznik prek spleta, KD Lipa Pivka, 8. februar 2021 Vir: KD Lipa Pivka Začeli so s slovensko himno, ki jo je na violončelu zaigrala mlada glasbenica Zala Kovačič z Vrhnike. Sledil je pogovor z osrednjo gostjo večera, violinistko Tino Čeh iz Ljutomera, ki živi in dela v Bruslju na prestižni britanski glasbeni šoli. Pogovor je vodila Polona Kovačič, predsednica vrhniškega kulturnega društva, v njem pa sta sogovornici odkrivali Tinino kulturno udejstvovanje v Bruslju. Že pred dvema letoma je Tina razmišljala, kako bi v Bruselj pripeljala slovenske knjige in ustvarila kulturni kreativni kotiček. Začela je z nekaj svojimi knjigami, nato pa so začele kar prihajati. V času korone je imela več časa, da se je lahko posvetila knjigam, saj so odpadli vsi koncerti. Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, so knjižni kotiček z veseljem sprejeli in si knjige radi izposojajo, predvsem otroci, ki bodo tudi na ta način ohranjali stik s kulturno dediščino svojih staršev in prednikov, še posebej je to pomembno za otroke jezikovno mešanih družin. Zbiranju knjig za njen kotiček se je pridružilo tudi kulturno društvo Lipa, med drugim bo v Bruslju slovenske otroke razveselila knjiga Martin Krpan, da bodo spoznali našega neustrašnega junaka. Knjige, ki jih bodo podarili obe društvi in posamezni darovalci, bodo v Bruselj odpotovale marca. Drugi del prireditve je bil namenjen spontani recitaciji Prešernovih pesmi. Nastopila je dobra polovica od 21 udeležencev prireditve prek Zooma, med njimi štirje Pivčani, ki so z lepo izbranimi recitacijami obogatili kulturni program. Bilo je prijetno in spontano; udeleženci so ugotavljali, da se tud
Logatec: Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj

Logatec: Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. februar ― Logatec – V avli upravnega centra v Logatcu so ob kulturnem prazniku postavili razstavo ilustracij Aline Asberge Nabergoj, ki so nastale za otroško slikanico Na gregorjevo se ptički ženijo. Ilustratorka je besedilo pravljičarja Romana Trevna prelila v živahne, barvite upodobitve, ki so v upravnem centru na ogled do 17. marca. Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj za slikanico Na gregorjevo se ptički ženijo, Upravni center Logatec, 4. februar–17. marec 2021 Foto: Občina Logatec »Slike nas peljejo skozi zgodbo o svetem Gregorju, ki je pred davnimi časi prišel v naš kraj in s pomočjo ajdovskih deklic, studenčnic in budigojev prebudil pomlad,« so sporočili z občine. »Pisec je s svojo domišljijo v pravljico povezal elemente slovenskega ljudskega izročila, tradicijske predstave gregorjevega in pripovedke o Ajdih. Gregorja so vedno obdajale ptice, toda izmed vseh ptic je na njegovi rami najraje posedala golobica Jasna. Nekoč je na svoji poti srečal lačne otroke in jim s pomočjo golobice Jasne, babice Krasne in ostalih gozdnih živali pripravil gostijo, kjer je tudi poročil zaljubljena vodomca. In od takrat naprej velja rek, da se na gregorjevo ptički ženijo.« V spremnem besedilu slikanice je etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc orisala tradicijske predstave o gregorjevem na Slovenskem. Knjigo je uredila in oblikovala Brigita Vehar in bo izšla pri Mimetik design. Nastanek likovne opreme je podprla logaška izpostava sklada za kulturne dejavnosti, ki je tudi pripravila razstavo ilustracij. Alina Asberga Nabergoj je Latvijka, ki od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Med drugim je sodelovala je na likovnih kolonijah Ume
V Hiši kulture do 26. februarja razstavlja Luka Širok

V Hiši kulture do 26. februarja razstavlja Luka Širok

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar ― Pivka – V Hiši kulture je do 26. februarja na ogled razstava slik velikih formatov in instalacij Luke Široka z naslovom (Ne)udobje. Umetnik je svoje delo predstavil na videoposnetku, dosegljivem na kanalu YouTube. Razstava (Ne)udobje, Luka Širok, Hiša kulture, Pivka, 9.–26. februar 2021 Vir: Hiša kulture Pivka Širok ustvarja v različnih medijih, kot so slika, risba, kolaž, print, fotografija in instalacija ali kombinacije naštetega. »Svoj značilno eklektičen pristop uporablja tudi znotraj posameznega medija, v slikarstvu denimo kombinira različne tehnike (pastel, akril, sprej) in sloge, instalacije pa sestavlja iz malih plastik in zavrženih predmetov, ki jih z različnimi materiali poveže v novo celoto. Skozi ta pristop skuša podati avtentične podobe vsakdanjosti, ki se raztezajo med krhkostjo trenutka in brezčasnostjo, s humorne, včasih tudi ironične perspektive,« o umetniku in njegovem delu pravi kustosinja razstave Mojca Grmek. Na razstavi v Hiši kulture se Širok osredotoča na pojem (ne)udobja. Kot pravi, je udobje »dnevna rutina, ki neprestano poudarja, kako ‘lepo’ in kako ‘enostavno’ je živeti v krogu stabilne definicije časa in prostora«. Kot bi živeli znotraj majhne škatlice, ki jo drži skupaj vse, kar poznamo. »Ko pa se nekega dne odpre pokrov v resničnost in se zavemo vseh možnosti, ki so nam na voljo, nastopi (ne)udobje. Začnemo se spraševati, kaj vse bi lahko naredili s svojim življenjem in takrat nenadoma opazimo, da se počutimo nelagodno – pojavijo se panika, strah, dvom, negotovost.« »Čeprav to ni bil umetnikov namen, se kar same od sebe ponujajo vzporednice med razstavo in situacijo, v kateri se nahajamo zadnje mesece – ko naše vsakdanje življenje usmerjajo pojavi, na katere nimamo nobenega vpliva,« pravi kustosinja Grmekova. »Lahko bi rekli, da je resničnost z vso močjo vdrla v naše škatlice in jih postavila na glavo. Zaenkrat še ni mogoče reči, kakšna bo pokoronska vsakdanjost, dokler pa se ne izoblikuje, nam ne preostane drugega
Prešernov dan bodo kulturno obarvali na spletu

Prešernov dan bodo kulturno obarvali na spletu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. februar ― V ponedeljek Slovenci praznujemo kulturni praznik Prešernov dan, ki ga bomo preživeli brez kulturnih prireditev v živo. Da pa ga bomo kljub temu preživeli v duhu kulture, so poskrbele občine in nekatere organizacije, ki so pripravile spletne vsebine. Na Bistriškem že od 19. januarja potekajo prireditve v okviru meseca kulture, o čemer smo že pisali, v Cerknici bodo kulturno prireditev na spletu predvajali v nedeljo, v ponedeljek virtualni pozdrav kulturi pripravljajo v Postojni, nagovor logaškega župana in predstavitev februarskih nagrajencev pa je že na ogled na spletu. Park vojaške zgodovine pa v ponedeljek podarja 20-odstotni popust na vstopnice. Prešernove Poezije, slovenski kulturni praznik FOTO: VALTER LEBAN V Cerknici bodo kulturni praznik bomo počastili s spletno prireditvijo, ki programsko slavi človeško telo in z njim njegovo neposrednost. »V Kulturni dom Cerknica sta prišla in zaplesala svoj vsakokrat drugačen, sproti nastajajoč duet mlada, izredno talentirana, mednarodno prepoznavna in večkrat nagrajena plesalca Žigan Kranjčan in Gašper Kunšek,« so o programu povedali na občini. Ogledati si bo moč njuno predstavo z naslovom Alien Express – Neodpovedan let. Slavnostni govornik bo župan Marko Rupar. Prireditev, ki si jo lahko ogledate v nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri na spletni strani Občine Cerknica ter spletni in Facebookovi strani Kulturnega doma Cerknica, bo povezovala Vesna Telič Kovač. V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri in torek, 9. februarja, ob 21. uri pa bo na ogled tudi na programu lokalne televizije TV Oron. Postojna: Virtualen pozdrav kulturi in napoved poletnega festivala »Na Občini Postojna dajemo kulturi velik poudarek, in sicer ob različnih priložnostih. Ob Prešernovem dnevu smo letos pripravili tako imenovani Pomežik prepovedani kulturi,« pravi župan Igor Marentič. Virtualni pozdrav kulturi ob njenem prazniku si lahko ogledate v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.05 na lokalni televiziji TV Kolut, Facebookovi strani
Februarsko priznanje za življenjsko delo Lojzetu Mačku

Februarsko priznanje za življenjsko delo Lojzetu Mačku

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar ― Logatec – Ob prihajajočem kulturnem prazniku bodo v Logatcu tudi letos podelili najvišja občinska priznanja na področju kulture. Februarsko priznanje za življenjsko delo je pripadlo Lojzetu Mačku, in sicer za 70-letno delovanje na glasbenem področju, februarsko priznanje za izjemne dosežke pa Romanu Trevnu za njegov neprecenljiv prispevek na literarnem področju in pri ohranjanju kulturne dediščine Hotedršice in Ravnika. Župan Berto Menard bo priznanje nagrajencema izročil prihodnji teden, njegov nagovor ob kulturnem prazniku in njuno predstavitev pa si lahko ogledate na spletu. Lojze Maček Foto: Tomaž Plut Najvišje občinsko priznanje na področju kulture letos prejme Alojzij Maček ali Lojze, kot ga najraje kličejo prijatelji in znanci. »Z glasbo, zlasti z zborovskim petjem, je s svojim zavidanja vrednim kultiviranim baritonom in s fino glasbeno intonančnostjo in čustveno izraznostjo, še posebej v solističnih partih, izjemno bogatil pevsko kulturo na Logaškem od otroštva do častitljivih zrelih let,« je o njem zapisal predlagatelj Marcel Šrtefančič. Maček izhaja iz kmečke rodbine in glasbene družine Krištanov iz Logatca, v kateri so se rodili trije sinovi. Vsi trije bratje so bili pevsko in inštrumentalno navdahnjeni: Franci je pel tenor in igral violino, Jože je prav tako pel tenor in je igral harmoniko, Lojze pa je imenitno zvenel v baritonu in se navduševal nad trobento, ki jo je nato deset let igral pri Pihalnem orkestru Logatec. Poje vse od otroških let Lojze se spominja, da je pel že kot otrok. »Talent smo podedovali po očetu, ki je bil odličen pevec, tenorist na logaškem koru. Sicer pa smo se petja ´navzeli´ od stare matere, ki je vedno pela, tudi ko je, na primer, kuhala,« se spominja Lojze in doda, da so jih otroških pesmic naučile tete. »Ko pa smo odraščali, smo fantje doma radi kaj zapeli in mati, ki sicer ni pela, nas je vedno rada poslušala.« Lojze se je glasbenih, vokalnih in inštrumentalnih veščin učil pri logaškem glasbenem učitelj
Bistriški Mesec kulture letos virtualen

Bistriški Mesec kulture letos virtualen

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. februar ― Ilirska Bistrica – Kulturni praznik na Bistriškem že leta obeležujejo z Mesecem kulture, ki so ga letos prilagodili epidemiološki situaciji. Dogodke in delavnice so iz dvoran preselili v virtualni svet; spremljate jih lahko na Facebookovem profilu Visit Ilirska Bistrica. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper so pripravili nekaj kulturno obarvanih objav. Med drugim lahko v nedeljo, 7. februarja, prisluhnete pogovoru s pesnico Danico Pardo s Prema in Ivico Smajla, Premko po duši. Mesec kulture, Kulturne drobtinice, Ilirska Bistrica, 19. januar18. februar 2021 Vir: Občina Ilirska Bistrica Danica Pardo poleg pisanja poezije piše tudi prozo, literarno ustvarja in aktivno sodeluje v pevskem zboru, Ivica Smajla, ki sicer skrbi za zdravje svojih pacientov, večino svojega prostega časa posveča ženskemu pevskemu zboru Prem, ki mu predseduje. Z Danico in Ivico se bodo pogovarjali o tem, kako preživljata te, kulturno okrnjene čase. V Kulturnih drobtinicah od 19. januarja, ko se je začel Mesec kulture, do 18. februarja objavljajo prispevke o pomembnih osebah, rojenih na Premu. Ta si že lahko ogledate prispevke o Dragotinu Ketteju, Bogomilu Faturju, Karlu Lavriču in Gvidu Rantu. Od srede, 10. februarja, do petka, 12. februarja, bodo prek aplikacije Zoom potekale likovne delavnice za osnovnošolce na temo Pust z Andrejo Kranjec, vizualno umetnico in režiserko. V sredo se bodo otroci učili slikanja s toplimi barvami, v četrtek slikanja s hladnimi barvami, v petek pa slikanja s toplimi in hladnimi barvami. Za valentinovo, 14. februarja, pa so v goste povabili dva nadarjena karizmatična ustvarjalca. Jure Počkaj velja za enega izmed najprepoznavnejših slovenskih opernih solistov nove generacije, ki uspešno sodeluje tako v domačih kot tujih opernih produkcijah. Simon Avsec pa je v domačih krajih poznan kot fotograf in glasbenik, ki že skoraj trideset let poje in igra v bendu Ana Pupedan. Koncert Jure Počkaj in Simon Avsec pojeta ljubezenske pesmi bodo predva
Hiša kulture Pivka gosti razstavo Tilna Žbone

Hiša kulture Pivka gosti razstavo Tilna Žbone

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. januar ― Pivka – V Hiši kulture v Pivki je do 29. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Tilna Žbone z naslovom Rheotaxis. Ker je galerija zaradi razmer zaprla vrata, si njegova dela lahko ogledate na Facebookovem profilu Hiša kulture Pivka. Razstava Rheotaxis, akademski slikar Tilen Žbona, Hiša kulture Pivka, 8. december 202029. januar 2021 Foto: Hiša kulture Pivka Tilen Žbona, ki ustvarja na področju slikarstva in novih medijev, je eden vidnejših umetnikov srednje generacije na Primorskem. Kot pravi kustosinja razstave Mojca Grmek, je njegovo izhodišče v slikarstvu raziskovanje odnosa med barvo in potezo. »Njegova zgodnja dela zaznamuje živahen preplet barv in potez, enakomerno razporejen po celotni površini platna, ki se kasneje vse bolj redči in kulminira v seriji skrajno prečiščenih platen z zgoščenim prepletom barv na belem ozadju. Nadaljnja raziskovanja ponovno pripeljejo do barvne in likovne polnosti, ki se tokrat ustvarja skozi dialog med pretežno monokromnim, nevsiljivim ozadjem in izzivalnimi detajli – zapredki zgoščenih, močnih, tu in tam celo fosforescenčno učinkujočih barv, nanesenih na platno s čopičem, lopatico ali v tehniki drippinga,« je zapisala v spremni besedi. »V najnovejših delih umetnik združuje izsledke svojih prejšnjih raziskovanj v novo sintezo. Na eni strani jih opredeljuje prečiščen izraz, ki izhaja iz skrajno omejene barvne lestvice, na drugi značilna kompozicija, ki se ustvarja skozi dialog, tokrat med monokromnim ozadjem v izbranem peščenem odtenku in zaplatami bele barve ali papirja, iz katerih skozi risbo v oglju vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik.« Grmekova nadaljuje, da so ti procesi ustvarjanja so ključni za razumevanje vsebinske razsežnosti slikarstva Tilna Žbone. »Če so njegove starejše slike v kontrastu med belino ozadja in spontanimi nanosi barv ponazarjale napetost med biti in ne-biti, se v kasnejših ta napetost skozi dialog med nesnovnim, fluidnim ozadjem in nasičenimi, zgoščenimi detajli izteče
Tradicionalno decembrsko razstavo so odprli prek Zooma

Tradicionalno decembrsko razstavo so odprli prek Zooma

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. december 2020 ― Tradicionalno božično-novoletno razstavo je Društvo likovnikov Logatec letos pripravilo na inovativen način. V nedeljo, 27. decembra, so likovna dela 32 članov društva predstavili na odprtju razstave, ki so ga izvedli kar prek Zooma. Tako kot bi ga tudi sicer, so dogodek popestrili s kulturnim programom, obiskovalci pa so si iz svojih foteljev v miru ogledali dela, ki jih je z besedo pospremila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Vsa dela so na ogled na Facebookovem profilu društva. Božično-novoletna razstava Društva likovnikov Logatec, 27. december 2020 Foto: DLL »Decembrska razstava je tradicija; ob odprtju se družimo, izmenjamo darila in si zaželimo vse dobro. Ker tega nismo mogli narediti, smo se odločili, da se vseeno srečamo, pa čeprav prek ekranov,« pravi predsednik društva Janez Ovsec. »Za vzdušje smo obiskovalce povabili, naj se slavnostno oblečejo in pripravijo kozarec penine, da smo si lahko na koncu nazdravili, kot se spodobi.« Ovsec je uvodoma pozdravil obiskovalce, med njimi so bili tudi prijatelji, likovniki iz blejskega društva, ki so si nato prek ekranov lahko ogledali likovna dela; vsakega je z nekaj besedami opisala Stibilj Šajnova. »Mogoče del res nismo mogli videti v živo, a smo si vsi skupaj vzeli čas, da smo si poglobljeno pogledali prav vsako likovno delo. Verjetno bolj, kot če bi bila razstavljena v galeriji Čeprav je mogoče vse trajalo malo dlje, nam ni bilo dolgčas, saj smo sledili podrobnejši razlagi.« Za kulturni program so poskrbeli citrarka Urška Sajovic, ki je zaigrala v živo, ter tamburaš in vokalist Luka Ovsec in violinistka Ana Obreza, ki sta svoj nastop posnela vnaprej. Stibilj Šajnova se je ob odprtju vprašala, ali je letošnje leto pokazalo na to, kako pomembna so druženja likovnih ustvarjalcev ustvarjalcev in kako drugače lahko začutiš likovno delo, če si ga ogledaš v živo. »Vredno je bilo živeti ta čas, če bo spoznanje o tovrstnih nenadomestljivih vrednotah po premaganem virusu spremenilo naše življen
Korona Krona razstava na ogled na YouTubu

Korona Krona razstava na ogled na YouTubu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. december 2020 ― Rakovški samostojni kulturni ustvarjalec in fotograf Herman Pivk je v galeriji Krpan postavil razstavo z naslovom Korona Krona razstava, ki jo je posnel, da si jo lahko ljubitelji umetnosti ogledajo na kanalu YouTube. Prvič je na ogled 27 njegovih avtorskih del, unikatnih fotografij, ki so nastale v fotografski temnici in jih je za to priložnost natisnil na aluminijasto folijo. Virtualna Korona Krona razstava, Herman Pivk, galerija Krpan, december 2020Foto: osebni arhiv »Aluminij, skrivnostni material, skrivnostni kovinski vtis. Zelo odporen, dober električni in toplotni prevodnik, zelo neobčutljiv na zunanje okoliščine. Mogoče moramo taki postati tudi mi, da bomo preživeli,« v videorazstavi pove Herman Pivk. In še, da se zdi, kakor da so ta dela čakala prav na ta trenutek, da se prikažejo. »Meni se zdijo kot odsev krize, korona krize. Kot njena zrcalna slika.« Sprehodite se po razstavi skupaj z avtorjem. pet The post Korona Krona razstava na ogled na YouTubu first appeared on Notranjsko primorske novice.
Pivka: Z razstavo razbijali tabuje o vojski

Pivka: Z razstavo razbijali tabuje o vojski

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. december 2020 ― Pivka – V Hiši kulture, ki deluje kot galerija sodobne vizualne umetnosti, je bil najpomembnejši dogodek zadnjih nekaj let razstava z naslovom Vojska v mestu, ki so jo v koprodukciji pripravili z društvom KlopArt iz Kočevja. V pivški galeriji je bila na ogled letos poleti, v Kočevju pa so jeseni pripravili virtualno postavitev. Razstava Vojska v mestu, Hiša kulture Pivka, 3. julij–27. avgust 2020 Foto: Marko Šajn Razstava je povezovala Pivko in Kočevje, dve mesti, ki sta zaznamovani z zgodovinsko prisotnostjo vojske. Ta je v obeh mestih vplivala na urbanistično strukturo, njuno naravno okolje, vsakdanje življenje in gibanje ljudi, odnos prebivalstva do vojske, nenazadnje pa tudi na umetniško produkcijo. Kustosinji razstave, Mojca Grmek in Lela Angela Mršek Bajda, sta k sodelovanju povabili umetnike in umetnice, ki so tako ali drugače povezani z enim od obeh mest. V delih, ki so jih Mina Fina, Denis Kraškovič, Lela B. Njatin, Klara Sax, Marko Šajn, Bruno Toič, Jaka Vatovec in Leon Zuodar prispevali za razstavo, prikazujejo vojsko iz drugačne, predvsem humorno-ironične perspektive, kar povzema tudi naslov razstave, ki se nanaša na znano TV serijo Seks v mestu (1998-2004); če serija na zabaven način prikazuje življenje sodobne urbane ženske in njen pogled na spolnost, si razstava ogleduje fenomen vojske (v mestu) kot specifično moško zadevo, ki ima korenine v seksualnosti. Če je serija v času, ko je nastala, razbijala tabuje o spolnosti, razstava postavlja pod vprašaj stereotipe o pomenu vojske nasploh in njeni vlogi v vsakdanjem življenju. Razstava je kljub istemu izhodišču v vsakem od obeh mest zaživela drugače. V Pivki je Mojca Grmek dela razporedila v klasično galerijsko postavitev, ki je bila na ogled od 3. julija do 27. avgusta. Kustosinja Lela Angela Mršek Bajda pa je postavitev v Kočevju zasnovala virtualno. Med kuratorsko fotoseanso je umetniška dela postavila na različne lokacije v Kočevju, v sozvočju z obstoječo kulturno in naravno dediščin
Fotograf Borut Kraševec prejel zlato paleto

Fotograf Borut Kraševec prejel zlato paleto

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. december 2020 ― Zveza likovnih društev Slovenije je novembra podelila najvišja priznanja ljubiteljskim likovnikom. Priznanje paleta so prejeli trije člani Zavoda Ars Viva, srebrno paleto pa je prejel tudi zavod kot drugo najuspešnejše društvo na tekmovanju. Borut Kraševec je za fotografijo Prekrita zgodba prejel zlato paleto, slikarka Silvana Lautar je prejela srebrno, fotografinja Lidija Vardijan pa bronasto. Prekrita zgodba, priznanje zlata paleta Foto: Borut Kraševec Zavod Ars Viva združuje veliko nadarjenih ljubiteljskih ustvarjalcev, kar dokazujeta tudi srebrni paleti, ki ju je prejel lani in letos. Še posebej pa so se razveselili treh priznanj, ki so jih prejeli njihovi člani. Teme letošnjega natečaja so bile sence, jutro in slovenski ornamenti. »Trenutek, ko se tehnična disciplina, kot je fotografij, popolnoma generično prelije v slikarski izraz in s tem združi dve temeljni zgodbi vizualne kulture zadnjih stotih let. Fotografij kot izreden primer likovnega dela. Odlično,« je o fotografiji Prekrita zgodba Boruta Kraševca zapisal predsednik strokovne žirije, akademski kipar Zoran Poznič. Fotografijo je Kraševec naredil julija 2017 na taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije v Ars Vivi v Podcerkvi. »Kljub temu da sem domačin, me je udeležba na taboru vzpodbudila, da sem  opazil, kar nekaj novih motivov in zgodb, ki so me nagovorile. Ena med njimi je tudi zid stare hiše v kraju, ki se mi je v tistem trenutku s svojo zaradi zidarske predelave prekrito poslikavo, zdel kot slikarsko platno, na katerem je s čopičem naslikana zgodba, ki govori oživljenju več generacij ljudi, ki so živeli v tej hiši,« se spominja Kraševec. Silvana Lautar, prav tako članica Ars Vive je srebrno paleto prejela za delo Nekoč v kategoriji klasično slikarstvo. »«Izredno obvladovanje barvnih odtenkov in principa svetlo-temno. Na prvi pogled droben motiv, ki skozi linearno perspektivo in barve odnose zaživi kot apoteoza slikarstva 20. stoletja,« je zapisal Poznič. Bronasta pa
Snujejo ideje o novih prizoriščih kulturnega dogajanja na Notranjskem

Snujejo ideje o novih prizoriščih kulturnega dogajanja na Notranjskem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. december 2020 ― Kulturni delavci na splošno in tudi kulturni domovi so imeli zaradi novega koronavirusa precej drugačno leto kot sicer. Zaprtje dvoran je okrnilo kulturno življenje, ki se je deloma preselilo na splet. V novih okoliščinah so se morali znajti tudi v kulturnem domu v Cerknici, ki ga vodi dr. Anja Bajda. »Delo kulturnih domov zagotovo ne obsega le programskega načrtovanja in izvedbe dogodkov. Drži, da je to najbolj prepoznaven, navzven viden del našega dela, a nikakor ni edini segment, ki ga pokrivamo,« pravi. »V času koronakrize smo se lotili dela na vseh področjih, ki jih sicer ob normalnem delovanju ne ocenjujemo z najvišjo stopnjo nujnosti, vendar so pravzaprav bistvenega pomena. V iskanju ustreznih programov, poti do občinstva in kakovostne izvedbe prireditev marsikdaj ´pozabimo´ na to, kakšni so naši dolgoročni cilji. Temu se posvečamo zdaj.« Vodja Kulturnega doma Cerknica dr. Anja Bajda z glasbenikom Janezom DovčemFoto: osebni arhiv Kako ste se soočili z izzivi? V prvem valu epidemije smo se izredno aktivno lotili iskanja spletnih kulturno-umetniških vsebin, ki smo jih na naših platformah ponujali obiskovalcem. Ti so nenadoma postali predvsem udeleženci spletnih dogodkov. Pazili smo, da smo poudarek namenjali kakovostnim vsebinam, tako kot to počnemo tudi sicer. Na spletni strani www.kd-cerknica.si smo pripravili vrsto tako imenovanih karantenskih zapisov z domačimi, lokalnimi umetniki in ustvarjalci ter drugimi vidnimi osebami s področja kulture. Zapisi so na naši spletni strani pod zavihkom Blog še vedno na voljo za branje. Junija smo v sodelovanju z občino ob upoštevanju vseh omejitev izvedli slavnostno sejo ob podelitvi občinskih priznanj, kar je bil velik tehnični zalogaj. Izredno kakovosten posnetek je na voljo na kanalu YouTube, kjer si ga je še vedno možno ogledati ter prisluhniti Galu in Severi Gjurin, ki sta sodelovala z glasbenim programom. Če smo bili spomladi organizatorji prireditev še pretežno optimistični glede odprtja kulturn
Pivka: Miklavž malo drugače

Pivka: Miklavž malo drugače

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. december 2020 ― Pivka – Bliža se tisti čas v letu, ko nas po naših krajih običajno obišče sveti Miklavž. Pretekla leta so si v Pivki skupaj ogledali gledališko ali lutkovno predstavo, nato pa priklicali Miklavža. Letos to žal ne bo mogoče, zato pa Kulturno društvo Pivka za občane pripravlja drugačno Miklavževo darilo v obliki ustvarjalne delavnice. Sveti Miklavž Foto: Pexels Delavnica izdelovanja božično-novoletnih voščilnic bo tokrat potekala nekoliko drugače, in sicer v varnem zavetju domov. Društvo bo kupilo ustvarjalni material, ki ga bodo zainteresirani lahko prevzeli v Pivki, po elektronski pošti pa jim bodo poslali še nekaj idej za ustvarjanje. Če želite sodelovati, jim to sporočite do četrtka, 3. decembra, do 18. ure na elektronski naslov kdlipa.pivka@gmail.com. I. M. The post Pivka: Miklavž malo drugače first appeared on Notranjsko primorske novice.
Jožef Matjašec razstavlja virtualno

Jožef Matjašec razstavlja virtualno

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. november 2020 ― Na Facebookovem profilu Društva likovnikov Logatec je na ogled virtualna razstava slik člana društva Jožefa Matjašeca z naslovom Nostalgija. Slikar je na ogled postavil 18 čudovitih akvarelov. Jožef Matjašec, Društvo likovnikov Logatec Foto: osebni arhiv Kot je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, se je v Matjašecu spet prebudila nežna prekmurska duša. »Potrdila je njegovo ustvarjalno identiteto, ki je ni nikoli zanikal, pa čeprav avtor neutrudno preizkuša različne tehnike in interpretativne načine. Njegovi aduti so mehki, nežni, transparentni, v občutene barvne vrednosti ubrani likovni zapisi, ustvarjeni v tehniki akvarela. (…) Zdi se, da mu je tehnika akvarela pisana na kožo, da najbolj ustreza njegovemu ustvarjalnemu in osebnemu karakterju. Vsa ta dejstva močno potrjuje tokratna slikarjeva razstava.« Matjašec je razstavil akvarele pokrajine od Cerkniškega jezera do gradu Snežnik, ki jim je dodal elemente arhitekture. »Pokrajina kot naravni ali pa z arhitekturnimi elementi naseljen prostor je zanj nagovarjajoč, optično zanimiv pa tudi čutno bogat svet informacij o njenem ustroju, delovanju in nenehnem spreminjanju glede na letni čas ali pa le na hipno stanje, na utrinek dneva, na vremenske spremembe, na toplino in vonj ambienta. Avtor subtilno zaznava in v likovni nagovor prevaja temporalne specifike in razlike. Išče elemente, ki so blizu, ki ohranjajo prepoznavnost, in seže po oddaljenih, ki jih zaznavamo le na nivoju prividnega, slutenega, zastrto podanega,« o njegovih delih pravi Stibilj Šajnova. Matjašeca je opisala kot veščega krajinarja. »Dorečenost prepleta z zasanjanostjo, razgibanost z umirjenostjo, barve z vodo, ki mu omogoča redčenje pigmentov, s tem pa razpiranje in sproščanje akvarelnih učinkov. Čeprav prostor konkretno likovno in estetsko organizira ter oblikuje po principu kompozicijskega ravnovesja, v njem vedno najde tudi mesto za globlji, duhovni odnos s pokrajino. Ta se preko subtilnega spremljanja
Premska srečanja posvetili Francetu Bevku in Cirilu Kosmaču

Premska srečanja posvetili Francetu Bevku in Cirilu Kosmaču

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. oktober 2020 ― Prem, 15. september – Na prijazno jesensko soboto so se na pravljičnem vrtu premskega gradu odvila tradicionalna, že 32. Premska srečanja, ki jih je pripravilo Literarno društvo Ilirska Bistrica. Tokrat so jih posvetili dvema izjemnima primorskima pisateljema, Francetu Bevku in Cirilu Kosmaču, ki se ju še posebej spominjamo v letošnjem jubilejnem letu. 32. Premska srečanja, Literarno društvo Ilirska Bistrica, grad Prem, 15. september 2020 Foto: LD Ilirska Bistrica V simpozijskem delu je domačinka s Prema, profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Urška Perenič najprej spregovorila o Francetu Bevku; letos namreč obeležujemo 130-letnico njegovega rojstva in 50-letnico smrti. Posebej se je posvetila njegovi manj znani trilogiji Znamenja z neba, ki opisuje dogajanje na Tolminskem v srednjem veku. Sledila je predstavitev zbirke do zdaj še neobjavljenih novel in zapisov Cirila Kosmača z naslovom Lovim pomladni veter. Letos mineva 110 let od njegovega rojstva ter 40 let od njegove smrti. Zbirko je predstavil Andraž Gombač, ki je s pisateljevo hčerjo Nančo Kogej Kosmač naredil njihov izbor in napisal spremno besedo h knjigi. Oba govornika sta izpostavila tako zgodovinski vidik literarnih del kot premisleke, h katerim nas kličeta tudi v sodobnem času. Razgiban simpozijski del, ki ga je povezovala Helena Pirih Rosa, so zaokrožile 2. Poletnice, literarno-glasbeni večer članov bistriškega literarnega društva z gosti. Svoje besedne umetnine so prestavili člani društva Jana Frank, Dragica Marković, Aleksander Borenović in Jerica Strle ter gostje Danica Pardo, Tina Šajn in Milan Šelj. Zadnji, sicer avtor več pesniških zbirk za odrasle, je na Premu bral pesmi iz svoje prve pesniške zbirke za otroke Kosmatice, ki je pred kratkim izšla pri založbi Zala. Literarni del sta z izvrstnim glasbenim nastopom popestrili flavtistka Alja Boštjančič in kitaristka Daša Bric, obe maturantki glasbenega oddelka koprske gimnazije. Ko se je zanimiv in prijeten pop
še novic