Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega

Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. september ― Predjama – V organizaciji Knjižnice Bena Zupančiča Postojna so 20. septembra v Predjamskem gradu predstavili novo knjigo Erazem Predjamski avtorice, ilustratorke Nejke Selišnik iz Postojne. Svoji bogati ilustratorski ustvarjalni poti je zdaj dodala še eno, gotovo pomembno delo. Pogovor z avtorico je spremljal pester program, ki je obudil spomin na čase našega slavnega neustrašnega viteza Luegerja. Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega – Foto: Valter Leban Prireditev je obogatila tudi razstava izvirnih ilustracij. Spet je zaživela Erazmova edinstvena legenda v besedi in slikah, na violinah in kitari je odzvanjala renesančna glasba učencev Glasbene šole Postojna. Za to priložnost je Nejka Selišnik posnela tudi skeč Erazem po Erazmu, v katerem so obiskovalci spoznavali, kako si ga z nekaj simpatične hudomušnosti predstavljamo danes. Obujati stare legende pa je posebno poslanstvo – ohranjati našo preteklost, se zavedati svojih korenin, dati trdnost našemu obstoju in imeti svojo zgodovino! Zbrane sta uvodoma nagovorila tudi direktor Knjižnice Bena Zupančiča Postojna Uroš Mlinar in predstavnik Mohorjeve družbe Celje Simon Ozvatič. Polona Škodič/Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Rebeka Petrovčič z Metamorfozo v domači Postojni

Rebeka Petrovčič z Metamorfozo v domači Postojni

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. september ― Postojna – V galeriji Zavarovalnice Triglav 26. septembra odpirajo nekoliko drugačno slikarsko razstavo z naslovom Metamorfoza, na kateri se bo predstavila domačinka, mlada Rebeka Petrovčič, ki je lani diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Jelenica (Rebeka Petrovčič) »V slikarskem procesu nastajajo bitja, ki niso ljudje niti zares živali. Upodobljene so figure, ujete v procesu ciklične transformacije, brez katere ne bi obstajale,« je Petrovčičeva povedala maja letos, ko se je v galeriji SLG Celje slovenski javnosti prvič predstavila z umetniškim projektom Metamorfoza, katerega kurator je Bagrat Arazyan. »Nenehna preobrazba implicira idejo, da je videz, kakršnega zaznajo čutila, zgolj iluzija s kratkotrajno vrednostjo. Podobe se pojavljajo v nekakšnem medprostoru in zdi se, da v njem lebdijo brez težnosti.« Razstavo v Postojni bodo odprli 26. septembra ob 16. uri, na ogled bo do konca oktobra. »Avtorica popelje gledalca v svet simbolov, transformacij, arhetipov in prispodob shranjenih v našem kolektivnem spominu. Te na svoj način predrugači in gledalcu ponudi, da se tudi sam preseli v svet združevanj človeških in živalskih principov,« je v recenziji o delu mlade umetnice zapisala Dani Žbontar. »Rebeka Petrovčič je s to predstavitvijo samosvoje in inovativno posegla v slovenski prostor s svežim pristopom in naredila velik doprinos k interpretaciji preobrazb.« Flora Otoničar
Kulturni dom Cerknica: Nesem sončnico na rami z Niko Solce

Kulturni dom Cerknica: Nesem sončnico na rami z Niko Solce

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. september ― Cerknica – Nika Solce je umetnica, ki ustvarja na področjih lutkarstva in glasbe. Je pevka, skladateljica in avtorica aranžmajev, ki svojo glasbeno govorico združuje z ljudskim izročilom. Že od rane mladosti nastopa z glasbeniki z vsega sveta in nenehno išče nove poti izražanja, tako znotraj divjih balkanskih ritmov kot indijskih duhovnih pesmi. S pomočjo izjemnega smisla za lastne melodije, ki jih prepleta z glasbo vseh celin, njene interpretacije ne dosežejo le globine duše in obenem širna obzorja zunaj nje, temveč so tudi nadvse izvirne in avtorsko prepoznavne.  Nika Solce – Foto: osebni arhiv Glasba, ki jo Nika Solce izvaja z različnimi glasbeniki in mednarodnimi zasedbami, je preplet ljudskega izročila, avtorske glasbe in uglasbitev poezije Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Ferija Lainščka ter drugih slovenskih poetov in je čutna, nežna in temperamentna. V cerkniškem kulturnem domu bo to soboto predstavila uglasbeno poezijo Srečka Kosovela za otroke – Nesem sončnico na rami. Leta 2016 je posnela album z otroškimi pesmimi, ki jih je uglasbila z izjemnim občutkom prav za otroke. V soboto, 15.septembra  ob 17.uri ne spreglejte odličnega koncerta v  Kulturnem domu v Cerknici. Vstopnina znaša 4,00 evre. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Miroslavu Vilharju so se poklonili tudi v njegovi rojstni Planini

Miroslavu Vilharju so se poklonili tudi v njegovi rojstni Planini

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. september ― Planina – Narodnega buditelja, skladatelja in dramatika Miroslava Vilharja so se na Postojnskem in Pivškem letos že spomnili z več prireditvami, prav na 200. obletnico njegovega rojstva, 7. septembra, pa so se mu poklonili v rojstni Planini. Na prireditvi z naslovom Poklon Miroslavu Vilharju so v kulturnem programu predstavili njegovo življenje in delo. Poklon Miroslavu Vilharju, ob 200-letnici rojstva, Planina, 7. september 2018 Foto: Valter Leban Postojnski župan Igor Marentič je v slavnostnem govoru orisal Vilharjevo življenjsko pot in pomen njegovega dela, tako na literarnem in glasbenem področju, še posebej pa na političnem področju, saj je Vilhar kot narodnozavedni Slovenec s somišljeniki leta 1869 organiziral tabor na Kalcu pri Zagorju. Na njem se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in javno rabo slovenskega jezika. Vilhar je bil namreč rojen v Planini, a je pozneje živel na gradu Kalec pri Zagorju pri Pivki, ki je bil v lasti njegovega očeta. Ni bil le zaveden Slovenec, pač pa  tudi skladatelj, pesnik in dramatik. Nekatere njegove pesmi so bile tako priljubljene, da so ponarodele, kot na primer Po jezeru, Lipa zelenela je in Zagorski zvonovi. Kulturni program so oblikovali gledališka skupina Ščuka in njihov podmladek Ščukice, vokalna skupina Slavna, učenci postojnske glasbene šole in plesalke baletnega društva. Nastopajoči so se sprehodili po Vilharjevi življenjski poti, nato pa so se z dramskimi vložki ter glasbenimi in plesnimi točkami dotaknili še njegovega dela in tako izvirno predstavili njegov izjemen opus. Iva Žitko
Na Knoblovih dnevih obiskovalce pritegnili odlični ustvarjalci

Na Knoblovih dnevih obiskovalce pritegnili odlični ustvarjalci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. september ― Orehek, Postojna – V Orehku so minuli konec tedna pripravili 2. Knoblove dneve, ki jih posvečajo rojaku, avtorju prve slovenske tiskane pesniške zbirke Pavlu Knoblu. Organizatorji so z obiskom zadovoljni, zadovoljnih obrazov so s prireditve odhajali tudi obiskovalci. 2. Knoblovi dnevi, Orehek, 7. in 8. september 2018 Foto: Anja Halik/Žerjavisti »Po lanskih prvih, za katere smo se hecali, da so že tradicionalni, smo zelo veseli, da so naša prizadevanja prepoznali tako vaščani kot obiskovalci iz cele občine in širše, saj smo v dveh dneh v dvorani našteli skoraj dvesto ljudi. Kot kaže, se je Knoblovo ime že prijelo med  ljudmi, kar je tudi naš cilj, sicer pa gre največja zasluga za dober obisk odličnim ustvarjalcem, ki smo jih letos povabili,« je povedal Mitja Klanjšek, predsednik domačega športno-kulturnega društva, ki je prireditev pripravilo skupaj s krajevno skupnostjo in kulturnim društvom Cajt  ter ob podpori občine. Knoblovi dnevi so se začeli v petek, 7. septembra, z ustvarjalno delavnico Biljane Janković (Patoo), na kateri so se v risanju drobnih vzorcev in potrpežljivosti preizkusili otroci in mladostniki. Zvečer je dvorano orehovškega kulturnega doma napolnila glasba izjemnih vokalistov, ki že več kot deset let ustvarjajo v skupini Jazzva. Naslednji dan je sledilo druženje na večeru smeha, za katerega sta poskrbela odlična stand up komika Uroš Kuzman in Lucija Ćirović. Manjkala ni niti etnološka razstava, s katero skušajo predstaviti del zbirke starin domačina Branka Klanjška, ki je v zadnjih desetletjih zbral med dva in tri tisoč najrazličnejših predmetov. Na razstavi Pridne roke naših babic, ki so jo odprli po večeru smeha, je mogoče videti predmete, ki so jih ustvarile in pri svojem delu uporabljale ženske. Razstava je zanimiva tako za starejše kot mlajše in je po predhodni najavi na drustvo.orehek@gmail.com na ogled do konca leta. DČ
Ljoba Jenče v zelški cerkvi predstavila arhetipe v ljudski pesmi

Ljoba Jenče v zelški cerkvi predstavila arhetipe v ljudski pesmi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. september ― Zelše, Cerknica – V cerkvi svetega Volbenka v Zelšah je Ljoba Jenče z Juretom Goručanom na sobotnem koncertu z naslovom Od Marije Cerkniške predstavila arhetipe v slovenski ljudski pesmi. Koncert je posvetila evropskemu letu kulturne dediščine, z njim pa želi ohraniti slovensko in notranjsko kulturno dediščino. Jenčetova jutri odhaja v Argentino, kjer bo arhetipe predstavila tamkajšnjim Slovencem in drugim. Koncert Od Marije Cerkniške, Ljoba Jenče in Jure Goručan, cerkev sv. Volbenka, Zelše, 1. september 2018 Foto: Tine Šubic Znana notranjska pevka in zbirateljica ljudskega izročila se je tokrat posvetila arhetipom v slovenski ljudski pesmi. »Tematiko je podprlo ministrstvo za kulturo; ljudska pesem je ogrožena, obenem pa razsvetljuje korenine slovenskega izročila in našo vpetost v širšo, evropsko in globalno okolje,« pravi Jenčetova, ki je cerkev sv. Volbenka napolnila s svoji glasom in zvoki, ki jih je izvabila iz kristalne sklede in gonga. Na vibrafonu jo je spremljal pianist Jure Goručan. »Pesmi interpretiram a cappella, samo z glasom, grem pa tudi v sodobne interpretacije, ker to zahteva sodobni oder to od nas zahteva.« Koncert je naslovila po Mariji, ki ji je posvečena cerkniška cerkev. »Je zaščitnica celega polja, ena od pesmi obelodanja prav ljubezen ljudi do Marije, ki jih varuje skozi stoletja. Vsaj en koncert sem želela posvetiti Mariji, ki je sicer vedno nekako zakrita.« Ob koncu je Jenčetova zapela še pesem s preprostim naslovom Travnički so že zeleno, za katero pa sam pravi, da v sebi nosi celo slovensko dušo. »Slišala sem jo peti na Jezeru od enega ata; včasih so jo peli po vaseh, vendar je ugasnila. S takimi koncerti želim doseči, da bi se slovenske ljudske pesmi ohranile in pele naprej,« je povedala Jenčetova. »Tako pa so ljudje zaljubljeni v dalmatinske pesmi – nimam nič proti njim, tudi meni so všeč –, čeprav bi lahko ohranili našo ljudsko, ki nas nahrani z vsemi silami prednikov in bi jo morali bolj spoštovati.« S pesmijo Tr
V Hiši kulture septembra na ogled izbrane umetniške publikacije

V Hiši kulture septembra na ogled izbrane umetniške publikacije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. september ― Pivka – V soboto, 8. septembra, bodo v pivški Hiši kulture odprli razstavo z naslovom Trižanka, na kateri bodo predstavili izbrane umetniške publikacije treh akterjev, Hiše kulture, Zinko-Tička in založbe Look Back and Laugh. Razstava odpira vpogled v njihovo sodelovanje, povezanost in prepletenost pa tudi v raznolikost produkcije umetniških publikacij. Razstava Trižanka (Hiša kulture, Zinko Tiček, založba Look Back and Laugh), 8.–28. september 2018 Vir: Hiša kulture Pivka Razstavo Trižanka bodo postavili v improviziranem stanovanju v prostorih Hiše kulture, kjer si bodo obiskovalci publikacije lahko ogledali stoje, sede ali leže, ob dobri hrani in v prijetni družbi gostiteljev, so sporočili iz Hiše kulture. Razstava bo na ogled do 28. septembra. Hiša kulture izdaja publikacije oziroma letne kataloge svojega večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, občasno pa izidejo tudi ob razstavah, in sicer kot zini, grafične knjige ali knjige umetnika. Zinko Tiček je osebni projekt Leona Zuodarja. Deluje kot manjša čitalnica, razstavni in predstavitveni prostor, v katerem selekcionirano zbira, hrani in predstavlja sodobno zinovsko produkcijo, grafične knjige in knjige umetnika. Look Back and Laugh je majhna založba s sedežem v Ljubljani, ki jo vodita Zoran Pungerčar in Jure Šajn. Izdaja predvsem svoje umetniške publikacije, sodelujeta pa tudi z drugimi umetniki. V svojih prvih izdajah sta raziskovala, kaj vse je lahko zin, pozneje sta skušala preseči razliko med zinom in knjigo umetnika, v zadnjem času pa ju zanima povezava med zinom in drugimi mediji, kot sta video in zvok. Ko je pred petimi leti Hišo kulture prevzela nova ekipa, je v središče njenega delovanja postavila vizualno umetnost. Kuratorka razstavnega programa je Mojca Grmek, Nina Sotelšek je vodja izobraževalnega programa, Leon Zuodar vodja ustvarjalnega programa, Jure Šajn pa grafični oblikovalec. Danes programi Hiše kulture predstavljajo sodobne tokove v umetnosti, poudarek da
Domačija pr´Petrov ljudi vabi kar sama

Domačija pr´Petrov ljudi vabi kar sama

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. september ― Logatec – V štali več kot 200 let stare domačije pr´Petrov na Brodu v Logatec so letos opravili izjemen podvig. Dvignili so velban strop, ga podprli z lesom, izpod njega izmaknili kamniti steber in ga nadomestili z novim, ki so ga ročno izklesali študentje Višje strokovne šole Sežana. In to ponovili še enkrat. Nič manj izjemno kot menjava stebrov, ki je v novejši slovenski zgodovini edinstven poseg, pa ni razmišljanje sina lastnice stare domačije Andreja Korenča, ki je domačiji želel ohraniti dušo in energijo, ki so ju vanjo vložile generacije prednikov. Leseni oporniki so zdržali, podstavek že čaka na drugi kamniti steber. Menjava kamnitih stebrov, domačija pr´Petrov, Logatec, julij 2018 Foto: Andrej Korenč V očeh javnosti gre pri menjavi stebrov predvsem za ohranjanje stare obrti in edinstven podvig reševanja kulturne dediščine, saj strokovnjaki pravijo, da v Sloveniji že desetletje ali dve ni nihče na roke izklesal kamnitih stebrov, v novejši zgodovini pa ni znano, da bi jih kdo zamenjal pod stoječimi velbi. A v resnici gre za veliko več. To je zgodba o človeku, ki mu ni vseeno za svoje korenine, je zgodba o Andreju Korenču in Anji Sedej, ki sta čutila, da domačija, ki je verjetno več kot 250 let dajala kruh mnogim generacijam, ne sme ostati prazna. In takih ljudi je danes vse premalo. Želita si, da bi štalo, v kateri se danes bleščita kamnita stebra, preuredila v kavarno, bolje rečeno v kulturno in družabno središče, da bi hiša živela še naprej. »Tudi zaradi tega, da nama ne bi bilo treba le vlagati. Če bi nama ostalo 200 evrov na mesec, bi bila zadovoljna,« pravi Anja. Z zagnanostjo, ki sta jo pokazala, in z domačnostjo, ki jo izžareva domačija, jima bo gotovo uspelo. Korenčevi so v hiši živeli 100 let, vanjo so se vselili leta 1916. Andrejev ded je gospodaril na veliki kmetiji in je potem, ko je njegova mačeha razprodala veliko gruntov, vse življenje kupoval zemljo in gozdove. Ko je zaradi lubadarja v zadnjih dveh letih propadlo veliko dreves
S pestrostjo Zmaj tudi letos dviguje poletni utrip

S pestrostjo Zmaj tudi letos dviguje poletni utrip

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. avgust ― Postojna – Konec avgusta v Postojni zaznamuje poletni kulturni festival Zmaj ‘ma mlade. Ta konec tedna prinaša še zadnje koncerte in delavnice, turnir v malem nogometu in drugo dogajanje. V nedeljo se bodo na dogodku Po-stoj-na živi ulici v središču Postojne predstavila številna društva in druge nevladne organizacije, obenem bo festival POjej & Popij ponudil bogato izbiro lokalne hrane in pijače. Izmenjevalnica oblačil, avla hotela Kras, Zmaj ´ma mlade, Postojna, 27. avgust–2. september 2018 Foto: Valter Leban Zmaj ‘ma mlade tudi letos ostaja festival, ki dviguje utrip poletnega dogajanja na Postojnskem in okolici. Pester nabor različnih dogodkov obiskovalcem vseh starosti ponuja 13 dni užitkov za vse. Na Zmaju smo že lahko videli marsikaj in marsikoga. V avli Inštituta za raziskovanje Krasa se predstavlja domača oblikovalka tekstilij Mateja Premrl z razstavo Ostanki/Igra oblik, na kateri je na ogled svojo novo kolekcijo. Tokrat je ustvarila abstraktne kompozicije oblik, ki so uporabne tako na hišnem tekstilu ali oblačilih kot na steni. V Mladinskem centru Postojna je Tibor Rep na ogled postavil svojo kuharsko knjigo REPeat: Sold out. Za najmlajše so organizatorji pripravili poučno-zabavni program. Tako mlade kot stare je navdušila tudi katalonska skupina Guixot de 8, ki je z igriščem recikliranih objektov privabila cel kup obiskovalcev, mladih in starih. Za razliko od sodobnih igrač in plastičnih punčk z vnaprej določenimi in omejeni funkcijami, igrače, ki jih iz starega železa izdelajo člani skupine, vzpodbujajo domišljijo in kreativnost. Zmaj se ukvarja tudi s športom, zato so se obiskovalci odpravili na Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom, organizatorji so pripravili nekaj športnih turnirjev in drugih dejavnosti. Na delavnici parkourja smo lahko videli pravega mojstra premagovanja ovir. V tej metodi treninga telesa in uma so se preizkusili tudi mladi in starejši obiskovalci, ki so zbrali dovolj poguma. V mestnem parku so posamezn
Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018

Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. avgust ― Park Škocjanske jame – Za nami sta dva avgustovska petkova večera projekcij filmov in video gradiva o naravi in kulturi v prvi vrsti našega UNESCO Biosfernega območja Kras (BOK) s porečjem reke Reke, ki smo ju po treh letih premora ponovno izvedli na murvinem vrtu Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh s posredno željo evidentirati, hraniti, dati na vpogled raziskovalcem in spodbujati tovrstno video produkcijo v naših krajih. V dveh dobro obiskanih tematskih večerih smo si ob prijetnem druženju skupno ogledali enajst enot gradiva, ki pa ni bilo posneto izključno pri nas. Ker je produkcija na našem območju zelo skromna, ob tem pa še lokalni avtorji nemalokrat neodzivni na povabila k sodelovanju, in ker imamo z jamami posebno povezavo, smo kot pri prejšnjih edicijah festivala v program vključili tudi gradivo o jamarstvu in jamah na Slovenskem ter delih nežive narave in vrst prisotnih na našem območju, ki so bile posnete drugod. Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018 – Borut Lozej Jamarsko gradivo je bilo tokrat manj raziskovalno in bolj zgodovinsko ter poučno obarvano kot prejšnja leta. Isto velja za gradivo o naravi, od tega je odstopal le film posnet na območju Triglavskega ledenika, ki smo ga po tehtnem premisleku umestili v kategorijo znanstvenega gradiva, v predvajanje pa zato, ker raziskuje problematiko, ki je tako rekoč univerzalna, tj. estetsko in čustveno zaznavanje (spreminjajoče se) pokrajine. Jasno namreč je, da ledenika v naših krajih nimamo. Gradivo o kulturni dediščini je sledilo kriteriju geografske omejitve, z izjemo filma, ki obravnava avtohtone pasme domačih živali. Nobena od teh ne izvira iz naših krajev, ampak se jih kar nekaj skozi zgodovino tu pojavlja. Z velikim veseljem smo izven konkurence, na program umestili prisrčen šolski film posnet v Brkinih, ki Slovenijo predstavlja tujcem. V želji po aktivnem in prijetnejšem druženju ob seznanjanju z vsebinami posnetega gradiva, s
Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust ― Postojna,17. avgust – Danes se bo zaključil letošnji sklop prireditev Kulturni utrip poletja 2018. V sklopu prireditev, ki so se odvijale skoraj dva meseca, se je na odru na Titovem trgu, pa tudi drugih prizoriščih, odvilo okrog 50 različnih dogodkov.  Od folklore, narodno zabavne glasbe, jazza, rocka, po besedah Katje Jordan, ki vodi Kulturni dom Postojna, pa je bil v ponudbi letošnjih dogodkov tudi dobro sprejet  stand up venček, pa festival kitare, pasji dan in še kaj drugega. Zaključek Kulturnega utripa poletja v Postojni 2018 – Foto: JL Včeraj smo bili priča odprtju razstave, ki ga je ob 200-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame pripravil Notranjski muzej Postojna. Razstava, ki bo na ogled do 20. septembra, prikazuje nekatere pomembnejše obiskovalce Postojnske jame od leta 1909 pa vse do leta 1961. Razstavljene fotografije so iz arhiva Notranjskega muzeja Postojna ter Muzeja novejše zgodovine. Pred uradnim odprtjem razstave so zbrane nagovorili župan občine Postojna Igor Marentič, ki je izpostavil pomen Postojnske jame za prepoznavnost kraja in razvoj turizma, ki tudi v preteklosti ni bil zanemarljiv, direktorica Zavoda Znanje Vladimira Krese je poudarila pomen Notranjskega muzeja Postojna in Inštituta za raziskovanje krasa, ki krepita sloves Postojne kot zibelke krasoslovja, avtorica razstave Alenka Čuk pa  je zbrane z besedo popeljala med razstavne eksponate. Po uradnem odprtju  je sledil koncert – kako primerno – skupine Proteus, ki se je letos predstavila tudi na Melodijah morja in sonca. Foto Ob zaključku letošnjega Kulturnega utripa poletja si velja ogledati tudi dosežke tokratnega sklopa dogodkov, ki so se odvijali od začetka julija, zaključili pa se bodo danes s koncertom opernih arij pred Predjamskim gradom, ko se bo predstavil tudi vsem dobro poznani Jure Počkaj. Dogodek, katerega soorganizator je Turistično društvo Postojna, se bo pričel ob 18.uri. Katjo Jordan smo poprosili za kratek komentar letošnjega dogajanja: »Raz
Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. avgust ― Akademkinja, prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvena svétnica, izredna članica Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike je julija letos prejela tudi Plaketo Občine Divača 2018 za strokovno – znanstveno raziskovanje, uveljavljanje  in ovrednotenje folklornega gradiva zbranega na Divaškem, Vremskem, Senožeškem in v Brkinih ter  vključenost le-tega v slovensko nesnovno kulturno dediščino. Portret prof. ddr. Marije Stanonik – Foto: občina Divača Več kot desetletje že vodi raziskovalna pot  ddr. Marije Stanonik tudi skozi slovstveno folklorno dediščino Občine Divača. S  svojim znanstvenim visoko strokovnim pristopom in sodelovanjem je prispevala k ugledu in uveljavitvi Občine Divača. Že leta 1994 je kot urednica znanstvene revije pri SAZU Traditiones opazila  raziskovalne rezultate divaških šolarjev in objavila njih članek z naslovom Brkinski govor. Leta 1998 pa je ovrednotila knjigo  Zlate nitke časa – Po poteh naravne in kulturne dediščine v občini Divača (avtorice Jožice Planinc), ki sta jo izdali OŠ Divača in Občina Divača. ─ Tenkočutna slovstvena folkloristka si namreč že desetletja vztrajno prizadeva za vključitev slovstvene folklore v izobraževalni proces na vseh ravneh in že v knjigi-učbeniku Slovstvena folklora v domačem okolju (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1990) poudarja pomen domačega okolja za prenašanje duhovne kulture domačega kraja na mlade rodove in  da je slovstvena folklora vrednota; ob tem pa strogo zavrača tista dela, ki prihajajo na dan, kot sama pravi, pod plaščem folklorizma, domoljubja in ljubiteljstva, s čimer tako avtorji posamezniki kot tudi društva često opravičujejo pomanjkljivo strokovnost. Marija Stanonik, magistrica etnologije, doktorica družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije, doktorica literarnih znanosti ter profesorica slovenske književnosti je pobudnica, snovateljica in strokovna urednica  knjižne zbirke slovstvenih folklornih p
Likovne podobe ob Cankarjevih delih

Likovne podobe ob Cankarjevih delih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. avgust ― Logatec, Cerknica, Vrhnika – V jubilejnem Cankarjevem letu in letu Evropske kulturne dediščine je logaška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti za odrasle z izpostav Vrhnika, Logatec in Cerknica razpisala natečaj Likovne podobe ob Cankarjevih delih. Prijave sprejemajo do 20. avgusta, po zaključku natečaja in ocenitvi del pa bodo 21. septembra v galeriji Hiša sonca v Logatcu odprli območno razstavo izbranih del. Na letošnjem logaškem ekstemporu je najvišje priznanje, zlato muzo, prejela Vesna Arko za sliko z naslovom Skodelica kave, ki jo je navdihnila Cankarjeva črtica. Foto: Janez Ovsec »Razpis smo pripravili z namenom, da bi ustvarjalci bolj poglobljeno posegli tudi po literaturi, tokrat predvsem po Cankarjevih delih, v katerih bi poiskali navdihe in spodbude za likovne interpretacije svojih razmišljanj,« pravi vodja logaške izpostave JSKD-ja Tanja-Pina Škufca. Selektorka, akademska slikarka Nuša Lapjne Čurin, se bo z ustvarjalci strokovno pogovorila in pripravila izbor del za regijsko razstavo, ki jo bodo odprli 15. novembra v Zagorju ob Savi. Pri izboru bo upoštevala, koliko dela ustrezajo razpisanim določilom, ter likovno dovršenost in izvirnost. Kot je povedala Škufčeva, so že prejeli nekaj prijav in celo že eno delo, sicer pa ljudje kličejo in se zanimajo za natečaj. Namenjen odraslim likovnim ustvarjalcem iz občine Logatec, Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Cerknica, Bloke in Loška dolina. Na likovnem področju namreč sklad že vrsto let združuje ustvarjalce z območja treh izpostav, Logatca, Vrhnike in Cerknice. »Seveda bi si želeli večjega odziva. V takem primeru bi razstavo postavili v večjem razstavišču, oziroma bi lahko imela vsaka izpostava svojo območno razstavo. Kakor vsako leto, tudi letos, ob pomembni slovenski obletnici  še posebej spodbujamo ustvarjalce k čim večjemu odzivu,« pravi Škufčeva. »Razpis smo pripravili z namenom, da bi ustvarjalci bolj poglobljeno posegli tudi po literaturi, tokrat predvsem po Cankarjevih deli
Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. julij ― Logatec – Med 27. junijem in 1. julijem je v Logatcu pod okriljem Simfoničnega orkestra Cantabile potekal Poletni glasbeni festival Logatec 2018. Pet večernih koncertov je zaznamovala zborovska, komorna in orkestralna klasična glasba. Koncert solistov Glasbene šole Logatec, Poletni glasbeni festival Logatec 2018, 27. junij–1. julij 2018 Foto: Valter Leban Festival je s koncertom odprl mešani pevski zbor Adoramus. V gornjelogaški cerkvi Rožnovenske matere Božje so zazvenele skladbe, posvečene Mariji, naslov koncerta je bil Večerni ave. Dirigiral je Marjan Grdadolnik, na orglah pa je zbor pri nekaterih skladbah spremljala Metka Buček. Cerkev je bila polna obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja in ganjenosti. Zbor Adoramus je še enkrat dokazal svojo kakovost in muzikalnost, kjer izvajanje glasbe služi predvsem notranji poglobljenosti. Drugi koncertni večer je v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu zaznamoval komorni orkester Nova, 30-članski godalni orkester, ki igra brez dirigenta, vodenje pa prevzema koncertna mojstrica, v Logatcu violinistka Mojca Batič. Pripravili so program skandinavskih skladateljev. Kot solistka in skladateljica se je predstavila violistka Barbara Grohar, ki je svoje skladbe tudi komentirala. Koncert je bil dobro obiskan in poslušalci so izvajalce nagradili z gromkim aplavzom. Mladi virtuozi pa je bil naslov komornega koncerta solistov Glasbene šole Logatec. V cerkvi sv. Nikolaja smo lahko poslušali nagrajence z državnih in mednarodnih tekmovanj. Na koncertni klavir so igrali pianisti Klara Košir, Žiga Menegatti in Nace Kristan. Na harmoniki sta se izkazala Anže Lampe in Blaž Fir.  Ob spremljavi Primoža Malavašiča pa so nastopili še fagotistka Lea Tiara Celarc, trobentača Danijel Štih in Martin Gantar, klarinetist Urban Fir ter sopranistki Elizabeta Čebular in Ivana Jug. Navdušili so prav vsi, koncert pa je bil dobro obiskan in zelo toplo sprejet. Pihalni orkester Logatec je zaigral v Jožefovi dvorani Doma Marije in Mar
Napovedujemo: Umetniški spektakel na gradu Snežnik

Napovedujemo: Umetniški spektakel na gradu Snežnik

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. julij ― Snežnik – Že od torka je Loška dolina, predvsem okolica gradu Snežnik, v znamenju letošnjega festivala Plavajoči grad. Osemdesetčlanski Etno Histeria World Orchestra je v sredo pričel z vajami, sinoči pa je imel prvi koncert,- tradicionalno – za vaščane Kozarišč in Šmarate. Večer, ki se je začel koncertno – orkester je predstavil skladbe držav, iz katerih prihajajo člani, – se je nadaljeval plesno z druženjem glasbenikov in poslušalcev. Do začetka festivala, ki bo 26.julija, bodo glasbeniki gostovali še v nekaterih slovenskih mestih; v Ljubljani na Prešernovem trgu to nedeljo, do pričetka festivala, prihodnji četrtek pa bodo na slovenski obali. Foto: Nataša Mele Vikend glasbe, gledališča in vizualne umetnosti Že šesto leto bo v času festivala grad Snežnik,- kulturni in naravni biser Notranjske in Slovenije, zaživel v povsem novi dimenziji. V, na in ob gradu se bo na 16 raznolikih in unikatnih prizoriščih zvrstilo več kot 110 nastopajočih. Pripravili bodo tako intimne glasbene nastope za sladokusce, večje koncerte, spontane jam-sessione, vizualni spektakel v obliki projekcij na grad, nastopil bo Etno Histeria World Orchestra, ki ga vsako leto sestavlja raznolika, mednarodna zasedba, prihaja ulično gledališče, pripravljajo se lutkovne predstave in predstave za odrasle, ustvarjalne delavnice, cirkuške točke, akrobatske predstave, oči si boste lahko napasli tudi na velikih lutkah in lampionih, raznovrstnih razstavah in performansih. Na festivalu plavajoči grad ima domišljija sodelujočih prosto pot in mnogo nastopov na festivalu je unikatnih in neponovljivih. 20.000 milj pod Ložem, Nautilus in utopična mesta Posebnost festivala je tudi izvirna ureditev prostora – letos se boste potopili 20.000 milj pod Lož v ‘Podsvetove – utopije’. Na Plavajočem gradu boste tako srečali čudne, podvodne stvore, z Nautilusom boste lahko potovali v utopična mesta (ki bodo pravzaprav odri), tudi obzidja, izviri, drevesa, čolni, dvorane, lojtrniki in kupole se bodo spreminja
še novic