Umetniško druženje na izviru Velikega Obrha

Umetniško druženje na izviru Velikega Obrha

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. julij ― Loška dolina, 9. julij – Vsakoletno srečanje za slikarje in kiparje na lokaciji stare žage na izviru Veliki Obrh v vasi Vrhnika pri Ložu se je odvijalo od 6. do 8. julija 2018. Organizator Zavod Ars Viva, v soorganizaciji z občino Loška dolina, že več kot desetletje pripravlja tradicionalno prireditev, delavnico in razstavo, ter vsako leto pridobiva nekaj novega. Predstavlja svojevrstno rast in prijateljsko mednarodno srečanje slikarjev najrazličnejših profilov in slogov. Otvoritev slikarske razstave je tokrat dopolnila  poezija kamniške pesnice Darinke Slanovec z naslovom »Deček z žogo« in nastop ženskega pevskega zbora Krsnice. Likovna kolonija v Ars Vivi – Foto: Ars Viva Poezija Darinke Slanovec predstavlja poseben izraz njenega ustvarjalnega naboja, velike izpovedne želje, da njen notranji svet s pomočjo besede postane prozornejši, bolj odprt in v svojem negotovem bivanju tudi dramatičnejši; svojo izpoved oblikuje v izbranih ekspresivnih besedah. Spretno vseskozi izpoveduje več kot pa prinaša samo besedilo posamezne pesmi. Na nekaterih mestih skoraj pretresljivo izpoveduje zgodbo lastnega življenja, vpetega v usodne premike, na katere pesnica kot lirski subjekt nima vpliva. Poezijo je brala recitatorska skupina Norma 7, ki jo vodi Vlasta Rebek Dolenc. Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič je o razstavi in likovni delavnici povedala: “Projekt, Deček z žogo, ki ga zajema ta mednarodna delavnica, je prispodoba vsega tistega kar ustvarjalci nosijo v sebi. To je velika svoboda, igra, raziskovanje prostora, večno gibanje in spoznavanje večnih resnic. Igra kot osrečujoča afirmacija življenja, ker brez igre ni veselja, brez igre ni druženja in tako se deček z žogo prikrade med umetniške ustvarjalce, ki nosijo otroka v sebi. Vedno je treba v sebi odkrivati igro, svobodo in radovednost. Razstava na izviru Veliki Obrh je sestavljanka različnih slogov, tematik, tehnik, motivov in je takšna kot je naše življenje.” Velikemu razkošju in dotiku muz umetnosti
21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

21. Festival drugačne glasbe Trnje Fest 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. julij ― Pivka – Letos se bo med 13. in 14. julijem na dobro znani lokaciji v borovem gozdičku nad vasjo Trnje pri Pivki že enaindvajsetič odvijal Festival drugačne glasbe Trnje Fest. Leta 1998 se je skupina mladih zanesenjakov odločila organizirati dvodnevni festival Trnje Fest in tako poživila poletni utrip pivške kotline. Zaradi skupine navdušencev, ki verjamejo vanj in ga srčno pripravljajo, pa bo letos doživel že svojo 21. ponovitev. Organizatorji tudi letos obljubljajo pestro glasbeno in drugo dogajanje na prihajajočem festivalu. Kot vsa leta bo na bližnjem travniku možno tudi kampirati.  Širom Trnje 2015 – Foto: Jana Gombač Letošnji festival organizirata Mladinski kulturno delovni center Postojna in Kulturno umetniško društvo Ana Pupedan. Staremu organizacijskemu jedru festivala, ki ga sestavljajo Iztok Djordjević, Samo Vesel in Marko Doles, so se pridružili mlajši navdušenci, ki s prostovoljnim delom solidarno gradijo podobo festivala. Omeniti velja, da je prireditev preživela, prav zaradi te skupine prostovoljcev, ki jim je skupno to da verjamejo v Trnje Fest, saj bi brez njihove požrtvovalnosti najbrž že zdavnaj ugasnil. Festival vseskozi ohranja svojo alternativno držo, tako po glasbi kot temu, da je vedno ponujal alternativo velikim festivalom na katerih je predvsem gneča in obiskovalec kljub obljubam po neokrnjeni naravi doživi predvsem gnečo. V dvajsetih edicijah se je v idilični vrtači na odru Trnje Festa zvrstilo okrog petsto izvajalcev različnih glasbenih zvrsti iz mnogih držav z vseh celin. Letos se na Trnju obeta bogata bera zasedb tako iz Slovenije kot iz tujine. V petek bodo na velikem odru nastopili Tools of the Trade iz Malezije, osemčlanska zasedba Nesesari Kakalulu iz Vrtojbe, ki goji dediščino Afro-beata, The Štrudls, skupina iz Čadrga, ki se je letos po dvajsetih letih ponovno zbrala in bo na Trnju izvedla ekskluzivni koncert in stoner rock zasedba Omega Sun, katere glasbeniki bodo zastopali barve slovenske obale. Na malem odru se
Plavajoči grad konec julija z več kot 110 umetniki z vsega sveta

Plavajoči grad konec julija z več kot 110 umetniki z vsega sveta

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. junij ― Grad Snežnik, Loška dolina – Mednarodni festival Plavajoči grad bo letos od četrtka, 26. julija, do sobote, 28. julija, na gradu Snežnik in v njegovi okolici; dogajanje pa se bo začelo že nekoliko prej, 17. julija. Medved-narodni festival Plavajoči grad je edinstven umetniški spektakel, katerega naslovna tema je letos Podsvetovi – utopije. »Ne želimo, da je obiskovalec samo gledalec, ampak spodbujamo njegovo refleksijo videnega in slišanega ter aktivno sodelovanje. Zato se s 16 odri trudimo za razpršenost dogajanja in hkrati ohranjanje intime posameznik nastopov,« je na novinarski konferenci 21. junija dejal vodja festivala Matija Solce. Floating Castle 2017 – Foto: Valter Leban V času festivala kulturni in naravni biser grad Snežnik zaživi v povsem novi dimenziji in na edinstven način poveže gostujoče umetnike in domačine. Na festivalu se bo v treh dneh predstavilo prek 110 skupin iz 29 držav, ki bodo na 16 raznolikih in unikatnih prizoriščih v naravi in v samem gradu ustvarili in prikazali najrazličnejši program; od intimnih glasbenih nastopov za sladokusce, uličnega gledališča, lutkovnih predstav, predstav za odrasle, ustvarjalnih delavnic, cirkusa in akrobatskih predstav vse do večjih koncertov in zabav ob jam sessionih. Posebnost festivala je tudi izvirna ureditev prostora nastopov – letos se boste potopili 20.000 milj pod Lož v Podsvetove – utopije, kar je letošnja tema festivala. »Festival povezuje ljudi z vsega sveta« Na novinarski konferenci je ožja ekipa festivala pod vodstvom Matije Solceta 21. junija v Ljubljani predstavila letošnje dogajanje. »Festival povezuje ljudi z vsega sveta. V prvi vrsti gre za druženje: druženje umetnikov med sabo in umetnikov z obiskovalci oziroma gledalci,« je dejal Solce. »Ne želimo, da je obiskovalec samo gledalec, ampak spodbujamo njegovo refleksijo videnega in slišanega ter njegovo aktivno sodelovanje. Zato se s 16 odri trudimo za razpršenost dogajanja in hkrati ohranjanje intime posameznik nastopov. Ne
V spomin na izjemnega skladatelja Alojza Srebotnjaka postavili obeležje

V spomin na izjemnega skladatelja Alojza Srebotnjaka postavili obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. junij ― Postojna – Spominsko ploščo je 21. junija pred svojo rojstno hišo na Ljubljanski cesti 26 v Postojni dobil Postojnčan Alojz Srebotnjak, ki sodi med najvidnejše skladatelje sodobne slovenske resne glasbe in je avtor obširnega, raznolikega opusa glasbenih del. Obeležje sta mu posvetili postojnska občina in krajevna skupnost, odkrili pa so ga žena, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, sin, režiser Martin Srebotnjak, in župan Igor Marentič. »Alojz Srebotnjak sodi med ljudi, ki so ime naše občine s talentom, trudom in znanjem popeljali v svet,« je ob odkritju dejal župan Igor Marentič. Spominska plošča, Alojz Srebotnjak, Postojna, 21. junij 2018 Foto: Valter Leban Slovenski skladatelj in pedagog Alojz Srebotnjak je eden najuglednejših glasbenih ustvarjalcev in pedagogov. Rodil  se je 27. junija 1931 v Postojni in umrl 1. decembra 2010 v  Ljubljani. V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo in maturiral, študij pa je nadaljeval na akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral na oddelku za kompozicijo. Pozneje se je izpopolnjeval v Rimu, Sieni, Londonu in Parizu. Med letoma 1970 in 2001 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med najpomembnejšimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 1999, in Župančičeva nagrada za življenjsko delo. Žirija, ki mu je leta 2000 podelila Kozinovo nagrado, je menila, da sodi med najuglednejše slovenske glasbene ustvarjalce. »Njegov obsežni opus instrumentalne, vokalne in scenske glasbe zavzema v slovenski glasbi eno najtehtnejših mest in predstavlja našo umetnost tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni,« so zapisali člani komisije. »Po rodu Postojnčan, trdno povezan z rodnim kraškim zaledjem, je Srebotnjak v svojih skladbah vseskozi zrcalil našo rodno zemljo in slovenskega človeka, v mnogih delih tudi v prefinjenih obdelavah ljudskega izročila.« Veliko njegovih skladb je železni repertoar soli
V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. junij ― Cerknica – Prostori galerije Krpan od včeraj gostijo razstavo, ki se nekoliko razlikuje od tistih, ki so jih vajeni obiskovalci. Ivan Najger je s svojimi lesenimi kreacijami v galerijo prinesel duha notranjskih gozdov. »Kar naenkrat pred nami zaživijo pravljične podobe zmajev, kač, ptičev, raznih mitoloških in gozdnih bitij, čarovnic z Javornikov, figur, mask in obrazov ..,« je ob odprtju dejala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Razstava je na ogled do 5. julija. Pozdrav poletju, Deos center starejših Cerknica, 21. junij 2018 Foto: Tine Šubic Ivan Najger iz Dolenje vasi zna prisluhniti oblikam lesa in na sprehodih po gozdu poiskati nenavadne kose, skrite pod mahom in rastlinjem. »Tega me je pravzaprav naučila moja mama, ki je iz gozda vedno nosila zanimive kose lesa in mi pripovedovala, kaj vse vidi v njih. Tisti les smo nato skurili, danes pa me navdihne, da iz njega nastanejo najrazličnejše stvaritve,« pravi Najger. Z lesom ustvarja že 40 let, zadnjih 20 nekoliko bolj intenzivno. Domačini ga pogosto vidijo, kako jo z nahrbtnikom na rami in sekirico mahne v gozd ali kako gre proti domu s kosom korenine ali zavite veje. V galeriji je razstavil različne lesene skulpture, ki jim je vdahnil dušo; nekatere je obdelal le minimalno, pri drugih je malo rezbaril ali kiparil. Kot pravi Škodičeva, Najger sledi in prisluhne naravi, njenim izvornim oblikam in danostim, ki jih domišljeno nadgradi. »Značilnost njegovih lesenih kreacij je poudarjanje naravnih figuralnih volumnov, v plastičnosti, stiliziranju ali poigravanju oblik in različnih postopkov obdelave. V navidezni grobosti prvobitnih oblik pa je izražena tudi vsa pretanjenost, občutljivost in ekspresivno-poetična širina.« Škodičeva dodaja, da je narava poskrbela za zametke motivov in navdihujoče oblike, avtor pa jih je »z občutkom izluščil in izoblikoval v svoj edinstven svet«. Najger ne izdeluje le umetniških stvaritev, nekateri njegovi izdelki so uporabni. Ob odprtju razstave so gostje prigrizk
V Stekleni galeriji na ogled oljne slike Vesne Arko

V Stekleni galeriji na ogled oljne slike Vesne Arko

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Logatec – V Stekleni galeriji v Logatcu so do konca junija na ogled dela slikarke Vesne Arko, za katero likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pravi, da s svojim slikarstvom navdušuje tako ljubiteljsko kot strokovno javnost. Na letošnjem logaškem ekstemporu je za sliko Skodelica kave prejela najvišje priznanje, zlato muzo. Razstava, Vesna Arko, Steklena galerija, Logatec, 4. junij 2018 Foto: Janez Ovsec Na samostojni razstavi, ki so jo odprli 4. junija, se Arkova predstavlja s širšim opusom likovnih del. »Lahko bi rekli, da jo preveva motivika Notranjske, pa mikrosvet narave in neživi svet,« pravi predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec. Arkovo je predstavil kot novo članico društva, ki veliko obeta, in besedo prepustil Stibilj Šajnovi, ki je slikarko in njena dela podrobneje predstavila. Slikarka najraje ustvarja v oljni tehniki. Njeni motivi pa razkrivajo tankočutno percepcijo prostora, časa in življenja. »Z njo reflektira vizualno stvarnost, kateri ohranja primarno estetiko in jo dodatno plemeniti s svojo notranjo slikarsko lepoto in močjo.« Stibilj Šajnova je opozorila na izstopajoči sklop slik, pri katerih detajle na njih spreminja v dominanten segment slikarske zgodbe. »To so drobne motivne fascinacije, ki se iz mikro pojavnosti spreminjajo v makro akterje ter povsem obvladujejo slikovni oder. »Njen slikarski nagovor je izčiščen, razbremenjen gostobesednega pripovedovanja in fokusiran na željen segment. Povečava fragmenta, premišljena umestitev na slikovno polje in skrbna izslikanost daje njenim delom reprezentativno jasnost.« Zanimive so tudi njene slike oken, v katere umešča dele ogledala. »Te učinkujejo kot navidezno prazen prostor, ki pa v vsakem trenutku drugače zaživi. Postane ploskev, v katerega se ujame hipna refleksija in tudi gledalec, ki se uzre v ogledalu okna, postane aktivni del motiva,« pojasni Stibilj Šajnova. Ob odprtju razstave so dela Arkove občudovali številni obiskovalci, med katerimi jih je bilo veliko s C
Mančkarada na 350 straneh predstavlja izjemno delo Marjana Mančka

Mančkarada na 350 straneh predstavlja izjemno delo Marjana Mančka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Ljubljana – Znani ilustrator Marjan Manček, ki živi in dela v Selščku pri Begunjah, je januarja praznoval 70-letnico. Ob jubileju je del svojega bogatega opusa risb in karikatur predstavil na razstavah v Cerknici in Postojni, Mladinska knjiga pa je se mu je poklonila z antologijo Mančkarada, ki so jo včeraj predstavili v Ljubljani. Predstavitev antologije Mančkarada, Zgodbice, pesmice in stripeki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 6. junij 2018 Foto: Mladinska knjiga Jubilejni album Mančkarada s podnaslovom Zgodbice, pesmice in stripeki na 352 straneh odseva štiri desetletja dolgo ustvarjalno pot Marjana Mančka, katerega delo in ilustratorsko pot smo že podrobno predstavili. Njegove ilustracije so radožive in barvite, polne hudomušnosti in iskrivega humorja. Njegov ustvarjalni opus je zelo obsežen, ilustriral je več kot 200 knjig in več kot 30 avtorskih slikanic. V zadnjih je ustvaril nepozabne like: Modrega medvedka, Brunda Rjavčka, Hribce, Lea, Pipija, Cicibabo, Cufka in številne druge. Ilustriral je priljubljene otroške slikanice, med drugim Pedenjpeda, Mojco Pokrajculjo, Kraljično na zrnu graha, Petra Klepca, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, njegove so tudi izjemne upodobitve poezije Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri, Toneta Pavčka, zgodb Polonce Kovač, Slavka Pregla ter ljudskih pripovedi. Mančkarada je deveta knjiga v seriji antologij, ki so pri Mladinski knjigi izšle ob jubilejih slovenskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Vsaka od njih je nekaj posebnega, pravijo pri založbi, Mančkova pa še posebej, saj je ustvaril več kot 30 avtorskih slikanic. Antologijo so v Konzorciju v Ljubljani včeraj predstavili Marjan Manček, urednica otroškega leposlovja Irena Matko Lukan, likovni urednik Pavle Učakar, avtorica spremne besede Judita Krivec Dragan in Niko Grafenauer. Poleg ilustriranja se Manček posveča tudi filmski animaciji, čeprav v zadnjih letih ne več toliko, zato so ob predstavitvi prikazali tudi tri njegove animir
Ob 30-letnici se postojnskim likovnikom obetajo galerijski prostori

Ob 30-letnici se postojnskim likovnikom obetajo galerijski prostori

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. junij ― Postojna – Ob 30-letnici Društva likovnih ustvarjalcev Postojna so v Zeleni dvorani na ogled postavili dela 12 njegovih ustanovnih članov. Ob jubileju društvo pripravlja  v Zeleni dvorani na ogled postavilo 22 svojih del. Ob jubileju so se likovniki še posebej razveselili dejstva, da naj bi še letos Postojna končno dobila primerne galerijske prostore, in sicer v Kutinovi hiši. Tam naj bi društvo pripravilo letošnjo letno razstavo. Razstava, 30 let Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, Zelena dvorana, 1. junij 2018 Foto: Valter Leban V Zeleni dvorani so razstavili dela slikarjev – nekateri od njih so že pokojni –, Avrelia Milharčiča, Marka Premrla z umetniškim imenom Marcel Valentini, Raka Čaučevića z umetniškim imenom Rasso Causevig, Oskara Cergola, Marije Strnad, Marina Samse, Nina Prudiča, Mateja Pečenika, Branka Jurce, Florijane Ipavec, Bojana Vilharja in Jožeta Vadnuja. Ti so se leta 1988 združili v društvu, ki še danes bogati kulturni utrip Postojne, zametki združevanja likovnih ustvarjalcev pa segajo vse do leta 1980, ko je pokojni Marko Premrl okoli sebe zbral skupino likovnikov, ki jih je povezovala želja po umetniškem ustvarjanju. Iz gostiln v galerijo Prvo razstavo so imeli v restavraciji Paradiso na Tržaški cesti, naslednje pa v gostinskih lokalih in avli zdravstvenega doma, saj Postojna ni imela primernega galerijskega prostora. Tako je še danes, pravi predsednik DLU Postojna Stoyan Svet. Razstavljali smo v avli na SAZU-ju, ki je pravzaprav hodnik z vrati na obeh straneh, tako da se je zgodilo, da so zaradi prepiha slike padale s panojev. Razstavljali smo po gostinskih lokalih in v drugih prostorih.« Nekaj časa je Postojna imela galerijo Epic, trenutno pa ustvarjalci razstavljajo v različnih prostorih v mestu. Svet meni, da je skrajni čas, da Postojna dobi galerijo, v kateri si bodo lahko obiskovalci primerno ogledovali umetniška dela. Mestna galerija naj bi prostor dobila v Kutinovi hiši sredi Postojne, ki jo je letos kupila občina
Slike notranjskih umetnikov na dražbi

Slike notranjskih umetnikov na dražbi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. maj ― Cerknica – V galeriji Krpan v Cerknici bo 9. junija dražba likovnih del, ki so jih ustvarili slikarji Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Ustvarjali so na temo stavkov skladbe Slike z razstave Modesta Petroviča Musorgskega, ki jih ta napisal po ogledu slik Viktorja Hartmanna. Slike notranjskih umetnikov bodo v galeriji Krpan na ogled od 1. junija. Akademski slikar Janez KovačičDimenzija: 100 × 80 cm.Stavek št. 2: Il vecchiocastello (Stari grad), gis mol, 6/8 takt. Slika prikazuje romantično pokrajino s trubadurjem, ki igra pred grajskim obzidjem. Društvo notranjskih kulturnikov Krpan in Godba Cerknica pripravljata kulturni dogodek z dražbo likovnih del notranjskih slikarjev, ki so nastala v okviru božično-novoletnega koncerta, na katerem so godbeniki odigrali skladbo Slike z razstave skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. Skladbo sestavlja deset stavkov, ki jih je Musorgski napisal, ko je na spominski razstavi leta 1874 taval med slikami pokojnega prijatelja Viktorja Hartmanna. Od desetih slik, ki predstavljajo deset stavkov, so ohranjene samo še tri, ostale pa so izgubljene. Slikarji društva Krpan so na temo stavkov, katerih slike so izgubljene, ustvarili vsak svojo sliko. Na prireditvi Slike z razstave, ki bo 9. junija na vrtu galerije, bodo godbeniki ponovili koncert v nekoliko drugačni obliki, sledila bo dražba likovnih del. Dražili bodo dela akademskih slikarjev Veljka Tomana, Miša Strmana – Miše, Stanislave Sluga Pudobske in Janeza Kovačiča, akademskega oblikovalca Vida Sarka in profesorja likovne umetnosti Davida Kovačiča. Njihova likovna dela bodo na ogled od 1. junija dalje v galeriji Krpan, vsak ponedeljek in petek med 10. in 14. uro ter v torek, sredo in četrtek med 14. in 18. uro. Prireditev Slike z razstave, na kateri jih bodo dražili, se bo 9. junija začela ob 16. uri. Društvo Krpan in godbeniki dogodek pripravljajo v okviru osrednje prireditve ob praznovanju cerkniškega občinskega praznika. Iva Žitko
Ob ustvarjanju spoznavali čudoviti svet čebel

Ob ustvarjanju spoznavali čudoviti svet čebel

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Cerknica – Čebele, panji in panjske končnice so rdeča nit razstave Čebela se predstavi, ki so jo danes odprli v galeriji Krpan v Cerknici. Z njo so obeležili prvi svetovni dan čebel, ki smo ga praznovali 20. maja. Razstava je na ogled do 8. junija. Razstava Čebela se predstavi, galerija Krpan, KUD Pa-leta, Cerknica, 26. maj 2018 Foto: Tine Šubic Na pobudo Janeza Dragoliča, ki je član tako Kulturno-umetniškega društva Pa-leta kot tudi Društva notranjskih kulturnikov Krpan, poleg tega pa še cerkniškega čebelarskega društva, so mladi paletniki danes poslikali panjske končnice in izdelovali sveče iz čebeljega voska, Marija Branisel in Dragolič pa sta poslikala čebelje panje, delo Petra Uleta. Starejši člani društva so se zadnje tedne čebelam posvečali na rednih tedenskih delavnicah, na katerih so ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Veljka Tomana; tudi njihova dela je videti v galeriji Krpan. »Ogromno smo se naučili o teh izredno koristnih živalcah in jih podrobno spoznali, saj nam je Janez razložil anatomijo čebele in njene življenjske navade,« je povedal Toman. »Načrt je bil, da naslikamo, kako čebelo čutimo – kot jo, na primer, medved začuti kot neko drobno, sladko, kosmato bitje. In čebele so res kosmate, tega si nikoli nisem predstavljal. Na razstavi se opazi del tega našega načrta.« Mladi paletniki, ki so poslikavali panjske končnice, so se med delom okrepčali z medenjaki, ki so jih spekle članice čebelarskega društva, tudi pogostitev ob odprtju razstave je bila medeno obarvana. Dragolič je poudaril, da čebele niso le tiste, ki nas oskrbujejo z zelo zdravim medom in drugimi koristnimi pridelki, pač pa, da je njihova vloga v naravi veliko bolj pomembna. »Najpomembnejše poslanstvo čebel je opraševanje, oprašijo kar 170.000 vrst rastlin, tretjina hrane, ki jo zaužijemo je odvisna od opraševanja Poleg tega so pokazatelj razmer v okolju; z opazovanjem razmer in zdravstvenega staja čebel lahko ugotovimo spremembe v okolju in še pravočasno po
Svet ob Cerkniškem jezeru slikarja Lojzeta Perka na ogled v cerkniški knjižnici

Svet ob Cerkniškem jezeru slikarja Lojzeta Perka na ogled v cerkniški knjižnici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Cerknica – V cerkniški knjižnici Jožeta Udoviča so odprli razstavo 21 slik akademskega slikarja Lojzeta Perka z naslovom  Svet ob Cerkniškem jezeru. Slike so bile dobrih 40 let v Velenju, saj je zbirko slik leta 1975 avtor naslikal za  Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, kasneje pa je z njo upravljal  Festival Velenje. Razstava akademskega slikarja Lojzeta Perka »Svet ob Cerkniškem jezeru – Foto: Tine Šubic Slike z motiviko Notranjske – Cerkniškega jezera, vasi ob njem, sožitja preprostih ljudi z naravo in zemljo -, so vezane na okolico Cerknice, zato je občina Cerknica na dražbi slike odkupila, zdaj pa jih je skupaj s cerkniško knjižnico ponudila na ogled. Otvoritve razstave so se poleg vodstva občine Cerknica in Knjižnice Jožeta Udoviča udeležili sorodniki slikarja, podžupanja mestne občine Velenje  Breda Kolar, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je na kratko orisala motiviko in prepoznavni slog umetnika. Umetnikov sin Valentin Perko je nanizal nekaj dogodkov, od selitve na Notranjsko – družina je pred tem namreč živela v Kamniku -, do dogodivščin, ki sta jih doživela z očetom med Notranjci. Uvodoma je župan Marko Rupar izrazil zadovoljstvo, da je občini uspelo pripeljati zbirko v domače okolje, slikarja pa vrniti v družbo ostalih notranjskih umetnikov – Gerbiča, Udoviča in Gasparija -, in mu dati s tem priznanje, ki mu gre. Z dokončanjem Kravanjeve hiše bodo notranjski umetniki dobili prostore  za stalne zbirke in s tem ohranjanje lokalne kulturne dediščine. Direktorico knjižnice Marijo Hribar veseli, da je občini uspelo vrniti slike v domače okolje in tako ohraniti spomin na velikega rojaka, slikarja Lojzeta Perka. S svojim čopičem je namreč uspel ujeti odnos človek – žival – zemlja, česar danes kot opazovalci nismo sposobni več zaznati. »Umetnik je podaljšana božja roka«, je bil perkov priljubljeni rek, ki se skozi slikarjeva dela kaže vedno znova. O motiviki in slogu akademskega slikarja je spregovor
Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. maj ― Studio Proteus Postojna nadaljuje s produkcijo dokumentarnih filmov, tokrat bodo predstavili javnosti prvega izmed dveh filmov o tradiciji furmanstva ter z njim povezanih dejavnosti na območju Postojne in širše Notranjske vse do Ilirske Bistrice. Lani decembra so pričeli z izvajanjem projekta, ki so ga uspešno prijavili na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dediščina furmanstva, foto Valter Leban Premiera prvega dela dokumentarnega filma o furmanstvu bo na sporedu v torek, 18.maja 2018 ob 19.uri dvorani  Kulturnega doma v Postojni, sledili pa bosta premieri v Pivki in v Ilirski Bistrici. Film je nastal v partnerstvu med podjetjem Studio Proteus, Občino Postojna, nosilec projekta pa je društvo Kolut. Člani filmske ekipe – scenarist in režiser Drago Mislej-Mef, režiser Dušan Milavec, snemalca Manuel Tomšič in Neja Kalan, Nevenka Burger, odgovorna urednica Alenka Furlan Čadež in producent Ernest Zakarija – so se na teren podali konec lanskega leta. Slabe tri četrtine proračuna filma, ki znaša okroglih 66 tisoč evrov je sofinanciranih s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ob tem pa je zaposlitev dobila ena oseba. » Dolgoročni cilj filma je ozaveščanje o kulturni dediščini furmanstva«, je uvodoma poudarila Furlan Čadeževa, pritrdil pa ji je tudi župan občine Postojna Igor Marentič, ki meni, da je to tudi odlična promocija občine in krajev, po katerih je tekla furmanska pot. Producent  in direktor Studia Proteus Ernest Zakarija – Neto je izrazil zadovoljstvo, saj mu je uspelo animirati kolege – Postojnčane, ki so uspeli v filmskem svetu kar je bilo zagotovilo, da bo tudi ta projekt uspel. Posebej ga veseli dejstvo, da je na sodelovanje pristal Drago Mislej- Mef. »Ob snemanju filma smo se veliko naučili, naredili smo ga rekordnem času, veliko materiala pa je posnetega za nadaljevanje  filma, ki bo nekoliko bolj sproščen«. Ob snemanju filma o furmanih je ekipa imela priložnost spoznati tudi druge obrti, ki izgin
Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. maj ― Cerknica – Učenec cerkniške osnovne šole Luka Kraševec je na 4. mednarodni glasbeni olimpijadi, ki je bila med 18. in 21. aprilom v estonskem Talinu, zastopal Slovenijo kot prejemnik zlatega priznanja na državnem tekmovanju Slovenska glasbena olimpijada. Na zelo obsežnem in vsestranskem tekmovanju, ki obsega pisno-slušni test, komponiranje in izvedbo avtorske skladbe, doživeto petje izbrane pesmi ter a vista petje in izvajanje ritma, je osvojil bronasto priznanje. Luka Kraševec, mednarodna glasbena olimpijada, Talin, Estonija, 18.–20. april 2018 Foto: OŠ Notranjski odred Cerknica Kraševec, ki sicer obiskuje Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica, je skladbi, ki jo je napisal za trobento in klavir, dal naslov Ples snežink. Pri izvedbi ga je na klavirju tako na državnem kot na mednarodnem tekmovanju spremljala Monika Simičak. V pevskem delu tekmovanja je z interpretacijo pesmi Čez šuštarski most, pri kateri ga je na kitari spremljal Dominik Križ, žirijo tako navdušil, da so ga povabili k izvedbi pesmi na zaključnem koncertu, kjer sta z Dominikom vnovič požela navdušenje. Sicer je ekipa cerkniške šole pod vodstvom mentorice Jasmine Vidrih Žagar s predstavitvijo svoje države tudi v netekmovalnem delu olimpijade pustila velik pečat. Pohvalili so tako ljudsko petje učencev Frančiška Križa in Anžeta Kranjca kot tudi izvedbo špicpolke Požugana, predstavitev Cerknice in Cerkniškega jezera ter skupni ‘zibenšrit’, ki so ga zaplesali z Branko Rotar Pance, predstojnico oddelka za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo, in njenim možem, ki sta bila oblečena v slovensko narodno nošo. Tudi za ta nastop so poželi glasne ovacije. Popotovanje je bilo na trenutke zelo stresno in naporno, a kljub temu zelo lepo. Nabrali so nekaj neprecenljivih življenjskih izkušenj, ki bodo vsem, še posebej pa učencem, dolgo ostale v spominu. Velike zasluge za to imajo donatorji, ki so jih finančno podprli in štirim otrokom omogočili, da so Kraševca spremljali na tako pomembnem
Na ogled akvareli Janeza Dragoliča in akrili Marije Branisel

Na ogled akvareli Janeza Dragoliča in akrili Marije Branisel

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april ― Cerknica – V galeriji Krpan je do 26. aprila na ogled slikarska razstava Janeza Dragoliča in Marije Branisel, ki sta ji nadela naslov Zaupanje in volja. Medtem ko se je Branislova slikarstvu posvetila šele v zadnjih letih, je ustvarjalna pot Dragolič precej daljša in zadnja leta razstavlja v galeriji Krpan pa tudi v drugih krajih po Sloveniji in v tujini. Razstava: Janez Dragolič in Marija Branisel, galerija Krpan, Cerknica, 12. april 2018 Foto: Tine Šubic Ob odprtju razstave 12. aprila je obiskovalce pozdravil Jernej Dolničar, predsednik Kulturno-umetniškega društva Pa-leta, katerega člana sta Branislova in Dragolič; zadnji je tudi član Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Marija Branisel slika zadnji nekaj let, na razstavi pa se predstavlja predvsem s slikami v akrilu. Dragolič je na ogled postavil akvarele, ki se jim je posvetil predvsem v zadnjih nekaj letih. Sodeluje s skupino akvarelistov, ki jih na Vrhniki vodi mojster akvarela Petar Lazarević. Ustvarjati je začel že kmalu potem, ko je končal poklicno šolo, nato pa so ga obveznosti v življenju vodile na druge poti. K ustvarjanju se je vrnil v zrelih letih. V ribniškem likovno-izobraževalnem centru Lice je dobil veliko znanja o slikarstvu in grafiki, trenutno pa se najbolj posveča akvarelu. Dragolič je eden od ustanoviteljev društva Pa-leta, v katerem vodi sekcijo slikarjev, ki ustvarjajo že dlje časa. Trenutno slikajo pod vodstvom akademskega slikarja Veljka Tomana, ki bo v galeriji Krpan razstavljal med 10. in 22. majem. V galeriji bodo kmalu na ogled tudi dela članov društva Pa-leta, in sicer od 31. maja do 14. junija. Petra Trček
Nekdanji učenci glasbene šole pokazali, da leta učenja niso bila zaman

Nekdanji učenci glasbene šole pokazali, da leta učenja niso bila zaman

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. april ― Cerknica – Na odru cerkniškega kulturnega doma so se 13. aprila predstavili nekdanji učenci glasbene šole Frana Gerbiča. Koncert je uvod v praznovanje letošnje 60. obletnice cerkniške glasbene šole, ki bo vrhunec doseglo s slavnostno prireditvijo 24. maja v športni dvorani pri osnovni šoli. Koncert nekdanjih učencev Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, kulturni dom, 13. april 2018 Foto: Tine Šubic Program koncerta so oblikovali pianisti Simona Lekšan, Karmen Zabukovec, Sara Kebe, Andreja Lekše, Sabina Švigelj, Ivan Marinović, Marjana Godeša in Tadej Podobnik, klarinetistka Tadeja Malc, harmonikaš Ivo Švigelj, saksofonisti Valeria Kučan, Lan Meden in Ita Nagode, sopranistki Anemarija Štefančič in Maja Mekina, violinistki Neža Nahtigal in Gaja Žnidaršič, Manca Kužnik na violi, Tinka Kraševec na violončelu in Štefan Iskra na kontrabasu. Še posbeej originalno točko so pripravili tolkalci Nastja Jerman, Vito Opeka, Matej Virant, Filip Fratina in Vitan Logar, ki so sedli za kuhinjsko mizo in Eine kleine Tischmusik Manfreda Menkeja energično odigrali kar za kuhinjsko mizo, za tolkala pa so uporabili kuhalnice. Ravnatelj glasbene šole Milivoj Matkovič je nastopajočim v zahvalo poklonil knjige o glasbi. Na podobnem koncertu so si nekdanji učenci cerkniške glasbene šole oder nazadnje delili pred desetimi leti, ko je šola praznovala 50-letnico. Letos slavijo 60 let delovanja, jubilej pa bodo maja obeležili na osrednji prireditvi v športni dvorani. Petra Trček
še novic