Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. februar ― KD Rak Rakek: Želijo si čim več mladih ustvarjalcev Featured Mesec februar zaznamujejo številni kulturni dogodki, ki obiskovalcem približajo različne kulturne zvrsti, kar je v veselje tudi Notranjcem. Vsekakor ne moremo mimo tega, da smo Slovenci predvsem po zaslugi kulture ter razvoja maternega jezika, slovenščine , oblikovali svojo identiteto in obstali kot narod. Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu, ki ima dan kulture za državni praznik. Dejan Ravšelj, predsednik Kulturnega društva Rak Rakek Foto: Ljubo Vukelič Na Cerkniškem je kar nekaj društev, ki se ukvarjajo z različnimi kulturnimi zvrstmi. Eno najbolj prepoznavnih je Kulturno društvo Rak Rakek, ki je pod vodstvom Danice Štefančič v preteklem letu dopolnilo 20 let svojega delovanja. Kar sedem sekcij, folklorna, plesna, likovna, klekljarska, mozaična, mešani pevski zbor in vokalna skupina Cluster, omogoča članom, da se družijo in razvijajo na zelo različnih področjih, s svojimi nastopi, razstavami, gostovanji in povezovanjem z lokalno skupnostjo pa ne prinašajo svetle luči ter razvijanja kreativnosti zgolj svojim ustvarjalcem, temveč veselje do ustvarjanja, nastopanja in spremljanja rezultatov prenašajo tudi na svoje družine in vse obiskovalce, ki spremljajo njihovo delo. Prav zato je ohranjanje kulture, povezovanja ljudi in vzpodbujanja kreativnosti še kako pomembno. Prav z namenom nadaljnjega obstoja in razvoja ustroja društva je v preteklem letu prišlo do menjave predsedstva. Vajeti društva je v svoje roke prevzel Dejan Ravšelj, domačin z Rakeka, sicer raziskovalec in docent na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Z društvom je tesneje povezan prek folklorne sekcije, kjer kot harmonikar že dolga leta, najprej v okviru otroške folklorne sekcije, pozneje pa odrasle, soustvarja program uspešne folklorne skupine. Prav način delovanja folklorne skupine, s katero nastopa na številnih prireditvah tako doma kot v tujini, mu je izhodišče za razvijanje politike vodenja društva. Gostov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. februar ― Pred kulturnim praznikom so podarjali knjige KULTURA Pivka – Dan pred slovenskim kulturnim praznikom je Kulturno društvo Lipa Pivka ponovno uspešno izpeljalo tradicionalno akcijo Podarimo knjigo. S povabilom ´Vzemi knjigo in beri´ že deseto leto podarjajo knjige ljudem, ki jih radi berejo. Podarimo knjigo, Kulturno društvo Lipa, Pivka, 7. februar 2023 Foto: Irena Margon Ob knjigobežnici v pivškem Sparu so člani društva postavili mizo in ponudili pisano knjižno bero. Tudi letos so podarili okoli sto knjig. Ob tem je potekal tudi pogovor o knjigah, kulturi, skratka prijetno srečevanje ljudi. Pa še vabilo. Ves čas je veliko povpraševanje po priročnikih in zgodovinskih knjigah, v društvu pa pogrešajo zlasti otroške knjige. Vabljeni, da jih prinesete v knjigobežnico ali na sedež društva, ki je na Prečni 2 v Pivki. Pesnik Tone Pavček je nekoč dejal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« To še kako drži. Irena Margon ČlanekPred kulturnim praznikom so podarjali knjige se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar ― Vilharjevo priznanje prejela Nataša in Anton Černugelj Featured Postojna – Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so včeraj v kulturnem domu v Postojni podelili najvišje občinsko kulturno priznanje. Priznanje Miroslava Vilharja za leto 2023 sta prejela akademska glasbenika in profesorja kitare Nataša in Anton Černugelj, in sicer za izredne dosežke na področju glasbene umetnosti in promocije občine. Med drugim sta pred 11 leti osnovala prvi mednarodni festival kitare v Sloveniji, Teden kitare v Postojni. Kulturni praznik, priznanje Miroslava Vilharja, Postojna, 8. februar 2023 Foto: Foto atelje Postojna Slavnostna govornica, igralka, pesnica, dramatičarka in esejistka Saša Pavček, je izpostavila povezovalnost, ki jo kultura prinaša. »Umetnost nam je dajala moč za ohranitev življenj, dajala nam je samozavedanje in vero v svobodo, samostojnost. Sprejmimo ta dar s hvaležnostjo. Danes je dan, ob katerem naj bi se vsak Slovenec in državljan Slovenije, ne glede na nazor ali politično pripadnost, zavedel, da je član ene enotnosti, kjer nas povezuje slovenski jezik.« Povezovalno noto kulture je poudaril tudi postojnski župan Igor Marentič. Kultura je bila bistveno vezivo slovenstva. Je naš obraz, s katerim se predstavljamo svetu. Je vrednota, s katero uresničujemo sami sebe in svoje talente. Kultura je zakladnica duhovnega bogastva, ki so nam ga podarili naši predniki in je neskončno polje možnosti in priložnosti, ki nas vabi, da nanj zasejemo svoj košček lastne ustvarjalnosti za naše zanamce.« Dejal je, da si občina prizadeva poudarjati in ohranjati kulturo tudi v okviru občinskih projektov. »Bodimo tudi v prihodnje pomembni glasniki naše kulture.« Letošnja prejemnika najvišjega občinskega priznanja za kulturo, Nataša in Anton Černugelj, sta odlična glasbenika in izjemna pedagoga. Kot učitelja kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter v Glasbeni šoli Postojna sta ime občine ponesla na prizorišča državnih in mednarodnih tekmovanj za k

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar ― Predstavili bodo knjigo Ko so ječali tečaji Evrope KULTURA Postojnska enota društva Tigr Primorske vabi na predstavitev knjige Ko so ječali tečaji Evrope: O pesniku Dragu Bajcu in tigrovcih iz goriškega poduredništva časopisa Edinost. Knjigo bo urednik Gorazd Humar predstavil v torek, 14. februarja, ob 18. uri v dvorani Inštituta za raziskovanje krasa SAZU na Titovem trgu v Postojni. Na dogodku bo zapel mešani zbor Burja Društva upokojencev Postojna. Knjiga Ko so ječali tečaji Evrope Foto: Bruna Olenik Knjiga ima 104 strani. V prvi vrsti je posvečena vipavskemu pesniku in tigrovcu Dragu Bajcu, ki je zaradi fašističnega terorja tragično umrl leta 1928, star komaj 24 let, pa tudi celemu krogu tigrovcev, ki so z njim delali v goriškem poduredništvu časopisa Edinost. Ta je zaradi pritiska fašističnih oblasti prenehal izhajati septembra 1928. Med Dragovimi sodelavci v poduredništvu so bili tigrovci z velikega dela Primorske, Albert Rejec, po rodu iz Tolmina, Zorko Jelinčič, po rodu z Loga pod Mangartom, Srečko Logar in Zmago Krašna iz Idrije ter Rado Humar iz Bilj. Knjiga je zbornik zapisov o njihovem delu. Večji del je povsem novih in doslej neobjavljenih vsebin, ki odstirajo marsikatere neznane plati njihovega delovanja Avtorji posameznih zapisov so priznani primorski strokovnjaki na zgodovinskem, literarnem ali umetnostno zgodovinskem področju. V knjigi so podane tudi dragocene ocene Bajčevega pesniškega in proznega opusa. Poleg tega knjiga odstira nekaj manj poznanih okoliščin pri izdaji Goriškega zbornika med letoma 1947 in 1957, v katerem so bili izločeni spomini na Draga Bajca in na Tigr izpod peresa Srečka Logarja. iž ČlanekPredstavili bodo knjigo Ko so ječali tečaji Evrope se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. februar ― Kulturni večer v Pivki: O Borisu Pahorju z njegovim sinom Adrijanom Featured Pivka – Ob kulturnem prazniku je bila v Krpanovem domu 3. februarja osrednja občinska prireditev z naslovom Spomini na Borisa Pahorja ali S Pahorjem o Pahorju. Z gostom, prof. Adrijanom Pahorjem, sinom pisatelja in častnega občana Pivke se je pogovarjala Irena Margon. Prireditev je vodila Saša Zafred, ki je poudarila, kako velike in pomembne kulturne velikane imamo Slovenci. Prireditev ob kulturnem prazniku, o Borisu Pahorju, Pivka, 3. februar 2023 Foto: Na začetku prireditve je slovensko himno zapel kvartet Sonček. Zafredova je znamenitega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je lani umrl v 109. letu starosti, predstavila kot pričevalca 20. stoletja, ki je doživel veliko grozot, ki so se dogajale evropskim narodom v času fašizma in nacizma. Pahor je bil narodno zaveden in pokončen človek, odkar se je zavedal sebe. Bil je kritičen do družbe in znal je ubesediti svoja občutenja pa tudi stiske človeka v prelomnih časih. Direktorica Zavoda za turizem Pivka Jane Gržinič je v nagovoru poudarila pomen in vrednote, ki jih je Pahor posredoval ljudem, še posebej svojemu narodu. Nato so nastopili mladi glasbeniki Osnovne šole Pivka v bendu Neprešteti. Miha, Oskar, Dimitrij in Ambrož so na instrumentih spremljali pevki Rebeko in Fijono in skupaj so izvedli skladbo O Vrba, ki jo je uglasbil Vlado Kreslin. Obiskovalci večera so si nato ogledali kratek dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju, ki je povedal tehtne misli o svetu, slovenstvu, življenju. Pahor je bil tesno povezan s pivškim kvartetom Sonček, katerega pevci so ga večkrat obiskali na domu, predvsem v zadnjih letih. Zapeli so mu štiri pesmi, ki jih je rad poslušal, med njimi priljubljeno Slovenec sem. Sledil je pogovor s pisateljevim sinom Adrijanom Pahorjem, ki je spregovoril o drugi, bolj družinski perspektivi svojega očeta. Adrijan Pahor je profesor slovenščine in zgodovine ter publicist. Pogovor je vodila Irena M

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar ― V spomin na Andreja Žigona postavili razstavo Featured Logatec – V avli upravnega centra je do 28. februarja na ogled razstava izbranih fotografij, ki so jo postavili v spomin na lansko 70-letnico rojstva in letošnjo 20-letnico smrti Andreja Žigona, logaškega pesnika, fotografa, vsestranskega ustvarjalca, popotnika in dobrotnika. Ob tem organizator, JSKD Logatec, vabi k dobrodelnosti za preživetje in šolanje lačnih otrok, saj je Žigon po prelomni nesreči svoje življenje in delo usmeril v pomoč najbolj revnim. Razstava izbranih fotografij (spomin na Andreja Žigona), upravni center, Logatec, 2.–28. februar 2023 Foto: arhiv JSKD Logatec Žigon je na svojih dobrodelnih akcijah, prireditvah, fotografskih razstavah in drugje zbiral sredstva za misijon Pedra Opeke na Madagaskarju. »Njegov zgled naj vzpodbudi tudi nas v bogatem zahodnem svetu, da odpremo srca za pomoč tem, ki nimajo osnovnih sredstev za preživetje,« pravijo na JSKD. Obiskovalce razstave in vse druge vabijo, da se prek spletne strani marysmeals.si darujejo organizaciji Marijini obroki (Mary’s meals), ki vzpostavlja programe šolske prehrane, ki jih vodijo lokalne skupnosti, v nekaterih najrevnejših območjih sveta in tako revnim omogoča vključevanje v šolo. V upravnem centru je razstavljenih 25 fotografij, ki se skozi posamezne tematske sklope povezujejo v zaokroženo celoto. Prispevalo jih je devet avtorjev, med katerimi sta dva osnovnošolca, Rebeka Hozjan, Eva Križaj, Miloš Križaj, Romana Oblak, Žan Oblak, Anja Rogan, Bojan Rupnik, Matevž Škufca in Tanja-Pina Škufca. »Razstava odstira posamezne poglede, občutja in razmišljanja, ki jih je vsak od avtorjev na svoj način zabeležil skozi fotografski objektiv,« pravi vodja logaškega JSKD Tanja-Pina Škufca. »Ustvarjalni navdih so črpali iz Žigonove tematike, potovanj, portretov in avtoštoparskih utrinkov ali pa so se posvetili prosti tematiki. Na serijah več fotografij ali na posameznih posnetkih vsak avtor skozi lastno simboliko in likovno kompoz

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar ― Februarsko priznanje je prejel Janez Ovsec Featured Logatec – Na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku je logaški župan Berto Menard v športni dvorani 2. februarja podelil občinsko priznanje za kulturne dosežke. Februarsko priznanje za življenjsko delo je na predlog Društva likovnikov Logatec šlo v roke Janezu Ovscu, ki se s kulturo ljubiteljsko ukvarja že vse življenje, zadnja leta pa je predvsem aktiven na likovnem področju. »Janez Ovsec je ne samo kot priznan ustvarjalec, temveč tudi kot organizator likovnih dogodkov in promotor likovne umetnosti naredil izjemno veliko za likovno kulturo Logatca in Logatec umestil na zemljevid pomembnih likovnih dogodkov,« so o njem zapisali predlagatelji. Janez Ovsec, februarsko priznanje, Logatec, 2. februar 2023 Foto: Bojan Rupnik »Vesel sem in ponosen, da mi je bila izkazana ta pozornost, nagrada je potrditev, da delam dobro, je pa hkrati obveza za naprej, zato bom pri svojem delovanju še vztrajal. Za nagrado so, seveda, zaslužni tudi drugi, s katerimi skupaj potujem, od pevcev do slikarjev,« pravi Ovsec. Z ustvarjanjem se ukvarja že od otroških let, ko je risal ob svojem očetu, ki je slikal. »Spomnim se, da so k očetu hodili priznani slikarji, med njimi tudi Lojze Perko in Milan Rot, ki so ga spraševali o opravilih in običajih, ki so počasi izumirali. Želeli so namreč naslikati določene motive, ki jih v živo niso mogli videti, oče pa jih je dobro poznal.« V osnovni šoli je izstopal pri likovni umetnosti in je razmišljal, da bi šel na oblikovno šolo. »Učitelj tehničnega pouka mi je reke, naj grem raje na tehnično šolo, češ da risal bom lahko tako ali tako.« In tako se je začrtala njegova poklicna pot, odločil se je za strojništvo. »V srednji šoli sem imel srečo, da sem ´pristal´ v dijaškem domu, ki je bil naklonjen umetnosti. Vključil sem se v dramski krožek, ki ga je med drugimi vodila Mila Kačičeva, kjer sem se srečal z igro in javnim nastopanjem, bil sem pri domskem radiu, kjer je mojo notranj

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. januar ― Z glasbo nad zlo: Ditka, Kajuh in Naša pesem GLASBA Po tem ko je Ditka razprodala koncerta ob tretjem in četrtem samostojnem albumu uglasbene poezije, je svojo energijo, čas in znanje usmerila v ustvarjanje videospota z naslovom Naša pesem. Gre za poezijo, ki jo je uglasbila ob 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, čigar leto obeležujemo. Ker gre za podobno idejo ´boriti se proti zlu´, je premiera videospota potekala 22. januarja na prireditvi ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Pireditev ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, Kino Šiška, Ljubljana, 22. januar 2023 Foto: arhiv Ditke Poseben čar je prireditvi v Kinu Šiška dodala kantavtorica in skladateljica Ditka, ki je poleg glasbene interpretacije pesmi Srečka Kosovela Tiha pesem in Cirila Zlobca Čakam te na odru prvič odpela tudi skladbo Pomisli, slovensko priredbo pesmi Imagine Johna Lennona, ki jo je prevedel pesnik Milan Dekleva. S čustvenim nastopom je Ditka ob spremljavi očeta Gorazda naslikala živo podobo časa, v katerem je poezija nastajala, in ob poslušanju se je na trenutke zazdelo, da z njo pojejo množice, ki še niso izgubile upanja. Zaključek in hkrati vrhunec prireditve je bila premiera videospota za skladbo Naša pesem. Tega so med drugim ustvarili s pomočjo umetne inteligence, ki je iz besedila pesmi izluščila vizualne podobe. V zgodbi, ki je bila posneta v znamenitem Fridrihovem rovu rudnika Mežica, sta se v glavnih vlogah Ditki pridružila še Teja Sedovšek, ki je diplomo iz muzikala in gledališča opravila na Mednarodni šoli za glasbeno gledališče v Londonu, in ljubiteljski igralec Gabor Sekereš. Pomembno vlogo je odigral tudi Pihalni orkester Rudnika Mežica, ki simbolno predstavlja mlade kulturnike, ki se z glasbo borijo za boljši jutri. Iz prve vrste polne dvorane so z bučnim aplavzom nastop pospremili najvišji politični predstavniki države, med njimi nekdanjapredsednika Danilo Turk in Borut Pahor, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in slav

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. januar ― V Loški dolini letos otroški gledališki abonma Featured Loška dolina – V kulturnem domu v Starem trgu si bodo najmlajši lahko ogledali tri gledališke predstave v izvedbi zavoda Enostavno prijatelji, ki navdušujejo zahtevno otroško občinstvo po Sloveniji. Kot pravijo na Ticu Lož, so jih strnili jih v otroški gledališki abonma Ostrnička. Abonmajske vstopnice za tri predstave skupaj so po zelo ugodni ceni, 12 evrov, v prodaji od 24. januarja do 3. februarja v Ticu Lož in MGC Gaber. Pozneje bodo na voljo tudi vstopnice za posamezno predstavo po ceni 6 evrov. Foto: Zavod Ostanimo prijatelji Abonma se bo začel 11. februarja, ko bo na sporedu predstava Po Sloveniji s popotnikom Jakom, igra o zakladih Slovenije, na kateri otroci pomagajo popotniku Jaki iskati njegovo babico. Jaka na poti srečuje zanimive ljudi, pravljične junake, živali, bajeslovna bitja, ki govorijo zgodbe o bogati kulturni in naravni dediščini in ga navdušijo s preprostostjo, humorjem in zanimivimi običaji. Toda nihče ne ve, kje se skriva njegova babica, dokler ne sreča zmaja. Predstava je razgibana, zabavna, smešna in poučna, primerna za otroke vseh starosti. Naslednja bo 25. marca na vrsti predstava Škratek Prijateljček reši težave, na kateri se bodo učili lepega vedenja in prijateljstva. Škratek Prijateljček v gozdu opravlja pomembno nalogo, skrbi, da se živali in škratje med seboj lepo razumejo, si posojajo stvari, govorijo lepe besede, si zaupajo in so drug do drugega prijazni. Nekega dne ga nenavaden jok pripelje do Cvetke Marjetke, ki spregovori o svojih težavah z svojim bratom Tinkom Pobalinkom. Škratek Prijateljček jo posluša, nato pa skupaj naredita načrt, kako ga bosta naučila lepega vedenja. Kot zadnja bo 22. aprila na vrsti predstava Pivka Nogavička in gusar Val, ki otroke dvigne na noge. Pogumni gusar Val je našel strgan starodaven zemljevid, ki vodi do otoka zakladov. Medtem ko išče manjkajoči del zemljevida, mu načrte prekriža najmočnejša, najbolj zabavna in najpogumne

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. januar ― V Ilirski Bistrici se je začel mesec kulture Featured Slovenski kulturni praznik v Ilirski Bistrici že tradicionalno obeležijo s sklopom dogodkov, zbranih v Mesecu kulture. Leta 1976 je namreč tedanja občinska kulturna skupnost ob 100-letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja razglasila 19. januar, dan pesnikovega rojstva, za občinski kulturni praznik. Z željo, da se praznovanje kulturnega praznika obogati z več različnimi kulturnimi prireditvami, se je že v tretjem letu praznovanja izoblikoval Mesec kulture, ki tudi letos prinaša vrsto dogodkov. Osrednja občinska proslava bo 7. februarja ob 19. uri v Domu na Vidmu. Mesec kulture Foto: Občina Ilirska Bistrica Dogodke organizirajo v sodelovanju z ženskim zborom Prem, bistriško knjižnico, glasbeno šolo, gimnazijo Ilirska Bistrica, pevskim zborom Kalinke in bistriškim skladom za kulturne dejavnosti. V Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica so včeraj odprli razstavo Podgrad na starih ´kartulinah´ avtorja Karla Vičiča, ki bo na ogled do 26. januarja. V sredo, 18. januarja, ob 17. uri bo v mali dvorani Doma na Vidmu predavanje Od Okre do Albijske gore, Ilirska Bistrica med prazgodovino in antiko, na katerem bo govoril dr. Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za obsežno železnodobno zbirko. 19. januarja ob 19. uri bo v mali dvorani Doma na Vidmu literarno-glasbeni večer Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Poleg ženskega zbora Prem bodo nastopili še pevci Boris Ujčič, sestri Jožica in Marjanka, recitatorka Tadeja Logar in citrar Tomaž Plahutnik, program bosta povezovali Danica Pardo in Anja Hofman. Med 19. in 27. januarjem med 8. in 17. uro bo v prostorih Gimnazije Ilirska Bistrica na ogled študijsko-fotografska razstava Naselja z razgledom, prazgodovinska najdišča na Notranjskem, ki ponuja razglede z enajstih naselbin, ki so svoj razcvet doživele v 8. in 7. stoletju pr. n. št. in imele v skupnosti pomembno vlogo. V četrtek, 26. januarja, ob 18. uri bo v veliki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. januar ― Projekt Varuhinje rek z razstavo na Bistriškem Featured Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji so 6. januarja odprli skupinsko razstavo fotografij znanih slovenskih fotografov, ki je vsebinsko naravnana na ozaveščanje o okoljski problematiki, bolj natančno, prizadevanju za zaščito rek. Razstava z naslovom Varuhinje rek ponuja ogled 19 zelo kakovostnih fotografskih del in je v Ilirski Bistrici na ogled do 1. februarja. Razstava Varuhinje rek, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 6. januar 2022 Foto: Petar Nikolić Razstavo, ki potuje po različnih krajih Slovenije, kjer se srečujejo s tovrstno problematiko, je organiziralo Kulturno umetniško društvo Center 21 iz Ljubljane. Aktivista društva, ki v zadnjem času pogosto izvaja umetniške projekte in akcije, namenjene ozaveščanju o perečih problematikah, novinar Erik Valenčič in producentka Alja Bulič, sta temu projektu nadela naslov Varuhinje rek. Projekt prek umetnosti ustrezno naslavlja ključne aktualne izzive, s čimer promovira večjo ozaveščenost o okoljski problematiki in povezuje različne lokalne iniciative v skupno kampanjo za zaščito rek. Ciljne skupine, ki jih projekt še posebej vključuje oziroma nagovarja, so fotografi, ljubitelji fotografije, naravovarstveniki, ljubitelji narave, mladi in otroci, angažirani kulturniki, novinarji ter predstavniki različnih civilnodružbenih iniciativ in lokalnih skupnosti. Na splošno, želijo ozavestiti in opolnomočiti ljudi, da si ti še naprej angažirajo v prizadevanjih za zaščito rek, rečnih ekosistemov ter pitne vode kot osnovne človekove pravice, zapisane v ustavi. Razstava v ospredje postavlja ženske. S tem se želijo pokloniti ženskam, ki ne samo da posvečajo svoja življenja prizadevanjem za naravo in pitno vodo, temveč v teh bojih tudi igrajo vidne in vodilne vloge, kar je med drugim pokazala referendumska kampanja Za pitno vodo. Prizadevajo se, da ljudje skozi njihov projekt v njih vidijo vzor. Vsaka fotografija je opremljena z obrazložitvijo, zakaj sta

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. januar ― V Logatcu na ogled dela rakovških mozaičark CERKNICA Logatec – V Stekleni galeriji v Logatcu so do 28. januarja na ogled mozaiki, ki so jih izdelale članice mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek. Razstavo z naslovom Ptice naših krajev, sadje, zelenjava in slaščice so slovesno odprli 5. januarja. Razstava – mozaiki, KD Rak Rakek, Steklena galerija, Logatec, 5. januar 2023 Foto: Tomaž Čuček »Vsekakor se na razstavi izkazuje bogastvo motivov in živosti barvnih koščkov mozaikov, ki tvorijo posamezne zaokrožene slikovne forme,« je ob odprtju dejal Janez Ovsec, predsednik Društva likovnikov Logatec, ki gosti razstavo, in izpostavil obogatitev lokalnega okolja z lepimi mozaiki ustvarjalk rakovškega društva. Odprtje je glasbeno popestril mladi harmonikar Tristan Cervatič iz Glasbene šole Logatec. Mentorica mozaičark Eva Ule in vodja mozaične sekcije Karmen Petrič sta v pogovoru z njim podrobnejše predstavili delovanje sekcije. V njej trenutno ustvarja 30 mozaičark, ki se sestajajo vsak teden. »Nekaj jih ustvarja doma in na srečanja pridejo občasno, ostale pa ustvarjamo skupaj,« pravi Petričeva. »Vsako leto si izberemo določeno tematiko, idej je toliko, da mora o njej včasih odločiti žreb,« se nasmeje. Seriji mozaikov, ki sta na ogled v Stekleni galeriji, so izdelale iz steklenih koščkov. Serija ptice naših krajev je nastala v sezoni 2019/2020, serija Sadje, zelenjava in slaščice pa v sezoni 2020/2021. V minuli sezoni so ustvarjale na temo Picasso po naše: svoja dela so že razstavile v knjižnicah v Cerknici in na Rakeku, trenutno so na ogled v knjižnici v Starem trgu, nato pa si jih bo mogoče ogledate še v Novi vasi. »Prejšnje tri sezone smo delale s steklom, gre za mozaike s steklom manjšega formata, 30 krat 40 centimetrov, v letošnji sezoni pa delamo abstraktne mozaike večjih formatov s keramiko,« pravo Petričeva. Rakovške mozaičarke so bila sprva del likovne sekcije kulturnega društva Rak, mozaik pa jih je tako prevzel, da so pred petimi leti us

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. januar ― Letošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam Featured Logatec – Knjižnica Logatec v ponedeljek, 9. januarja, na dan, na katerega je bil rojen logaški pesnik, fotograf in dobrotnik Andrej Žigon, vabi na 3. Žigonov večer, s katerem bodo zaokrožili Žigonovo leto, ki so ga obeležili ob 70-letnici njegovega rojstva. Na njem bodo predstavili fotografski del njegovega opusa, ki je bil do nedavnega neraziskan in strokovno neovrednoten. To se je spremenilo z izidom monografije Prost, ki je naprodaj v knjižnici. Andrej Žigon – Aleluja (9. 1. 1952–16. 7. 2003), fotografija je del njegove zapuščine v Knjižnici Logatec Vir: Kamra Žigonov večer bo 9. januarja ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Gostili bodo Andreja Korenča, urednika fotografskega dela monografije Prost: Literarno in fotografsko delo Andreja Žigona, ki bo predstavil proces digitalizacije in izbora Žigonovih fotografij. Sodelovali bosta tudi Urška Orešnik iz knjižnice in Anja Sedej Korenč, ki je sodelovala pri nastanku monografije. Ob multiviziji fotografij bodo obiskovalci prisluhnili strokovni oceni Žigonovega dela in kitaristu Mariu Kurtjaku. V knjižnici bo mogoče pred in po dogodku kupiti monografijo Prost, ki je izšla lani. iž ČlanekLetošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. januar ― V Hiši kulture razstava Saše Bezjak Jaz ti ona Featured Pivka – V Hiši kulture bodo v petek, 6. januarja, ob 19. uri odprli novo razstavo z naslovom Jaz ti ona, s katero se tokrat v pivškem hramu umetnosti predstavlja Saša Bezjak. Vizualna umetnica vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih. Razstava bo na ogled do 27. januarja. Saša Bezjak: Angelski objem, 2011, vezenje na platnu, 85 x 206 cm Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah, o ustvarjalki pravi kustosinja razstave Mojca Grmek. Dodaja, da skozi risbo posreduje marsikaj, na primer, izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose. »Na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.« Na risbah Bezjakove je pogost osrednji motiv figura, ki nastopa sama ali v razmerju z drugimi, tudi z živalmi in detajli iz narave. »Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu p