Franc Musec: Strasten in predan, a tudi raziskovalen slikar

Franc Musec: Strasten in predan, a tudi raziskovalen slikar

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. november ― Logatec – V treh logaških galerijah, Jožefovi v Domu Marije in Marte, Stekleni in galeriji Hiša sonca, so v petek odprli posthumno razstavo slik lani preminulega logaškega umetnika Franca Musca, samoniklega slikarja, ki je slikanje dihal in živel. Na ogled je okoli sto slik iz njegovega bogatega opusa več kot 1.000 del. Ob odprtju so predstavili monografijo z naslovom Franc Musec – Med zemljo in oblaki, ki odstira pogled na njegovo življenjsko in slikarsko pot. Celotna fotogalerija se nahaja tukaj. Posthumna razstava slikarja Franca Musca in predstavitev monografije Franc Musec – Med zemljo in oblaki, Jožefova galerija, Logatec, 9. november 2018 Foto: Valter Leban Franc Musec je bil slikar, ki je strastno, predano in raziskovalno živel s slikarstvom, je v petek dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Njegov talent so opazili že v osnovni šoli, a je v življenju naneslo, da se je preživljal kot strugar v nekdanjem Kliju. Slikanju se je predajal ob popoldnevih, zadnjih 40 let zelo intenzivno. Njegova hči Saša Musec Čuk je povedala, da je slikanje jemal zelo resno. »Vsak dan po službi je prišel domov, pojedel, se usedel na kavč in prižgal cigareto, nato pa odšel v atelje in slikal. Tam si ga dobil vsak dan med 15. in 19. uro.« Slikal je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih; take samodiscipline ne premore marsikateri akademski slikar, kaj šele samonikli. Zato ne čudi, da je ustvaril več kot tisoč del; družini jih je letos uspelo dokumentirati okoli 500. Tudi zaradi tega je družinski prijatelj in vsestranski umetnik Vid Sark menil, da si od logaških umetnikov prav Musec zasluži monografijo in že pred leti dal pobudo zanjo. »Na nek način mi je bil vzor, predvsem v tej svoji vztrajnosti in sledenju svojemu slikarskemu poslanstvu. Všeč mi je bil, ker ni nikoli kompliciral. Slikal je, to je to. Če moraš slikati, potem slikaš in ni nobene druge filozofije.« Skoraj vsako hišo v Logatcu krasi katera njegovih slik. »Povsod se pojavljajo, v katero k
Umetnica Teja Tegelj z motivom iz rojstne Planine v Budimpešti

Umetnica Teja Tegelj z motivom iz rojstne Planine v Budimpešti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. november ― Postojna – Na razstavi Neznana bližina, sodobno slovensko slikarstvo, na kateri se do 16. novembra v Budimpešti predstavljajo slovenski ustvarjalci, je tudi prostorska slika Ob reki Unici, delo mlade umetnice Teje Tegelj, Postojnčanke, ki živi v Cerknici. Kot je povedala, je domače okolje pomembno oblikovalo njeno avtorsko identifikacijo v umetniškem polju. Tegljeva se je že predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, eno svojih slik pa je podarila gasilsko-reševalnemu centru v Postojni. Teja Tegelj, Ob reki Unici, akril na platnu, les, volna, laks, 100 x 70 cm, 2017 Tegljevo, sicer profesorico likovne umetnosti in magistrico znanosti, je povabilo na razstavo v galeriji Proféta v Budimpešti, ki jo je pripravila Fundacija Dan madžarskega slikarstva v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Galerijo-Muzejem Lendava, izredno razveselilo. Na Madžarskem se predstavlja z delom Ob reki Unici. »To delo mi je še posebej ljubo, ne le zaradi novega pristopa k mediju, temveč tudi zaradi motiva, vezanega na krajino, ki ne le da pomembno vpliva na življenje okoliškega prebivalstva, temveč je pomembno sooblikovala tudi mojo avtorsko identifikacijo v umetniškem polju.« Prostorska slika Ob reki Unici je grajena iz dveh vzporednih svetov – frontalnih ravnin. Prvi je platno kot snovni nosilec (pod)slike, drugi pa so prosojne niti kot nesnovni nosilec risbe. Zdi se, da risba lebdi v zraku; odmaknjena je od podlage in edini stik, ki ga svetova zmoreta vzpostaviti med seboj, je prek sence, ki se poraja v medprostoru. »Zdi se, da se tudi med človekom in naravo v današnjem času pojavlja medprostor, v katerega nenehno segamo, a se ne moremo zares dotakniti tistega, po čemer hrepenimo – osrčja narave, osrčja nas samih,« razmišlja Tegljeva. »Reka Unica, ki se rojeva v moji rojstni vasi Planina in teče prek njenega polja, se občasno razliva in poplavlja do nivoja, ki je ogrožajoč za ljudi. Navidezna horizontalna linija med pastozn
Gledališka predstava “Čaj za dve” v Kulturnem domu Cerknica

Gledališka predstava “Čaj za dve” v Kulturnem domu Cerknica

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. oktober ― Cerknica – Gledališka skupina KD Rak Rakek vabi na ogled komedije “Čaj za dve”, avtorja Toneta Partljiča, v soboto 17. novembra v kulturni dom v Cerknici ob 19.00 uri. Foto: KD Rak Rakek Komedija Toneta Partljiča prikazuje pisano paleto odnosov med stanovalci doma, osebjem in sorodniki v domu za starejše občane. Intrigantstvo se prepleta s priliznjenostjo, prijateljstvo z intimo, vsakdanjik z visoko umetnostjo. Vojko Boštjančič je s spretno režijo nadgradil Partljičev humor.
Postojnčanka Beti Bricelj razstavlja na prestižnem pariškem salonu

Postojnčanka Beti Bricelj razstavlja na prestižnem pariškem salonu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. oktober ― Postojna – Na enem glavnih pariških salonov, na 72. razstavi Salon des Réalités Nouvelles, na kateri se predstavljajo abstraktni umetniki, letos razstavlja tudi Postojnčanka Beti Bricelj, ki je umetniško javnost v zadnjem času navdušila s svojimi na videz tridimenzionalnimi slikami kock. Ena takih, ki jo je poimenovala FlatCube, je še do 28. oktobra na ogled na pariškem salonu, kjer pričakujejo 12.000 obiskovalcev. Beti Bricelj ob svoji sliki FlatCube (akril na leseni plošči, 54 x 50 cm, 2018), 72. razstavi Salon des Réalités Nouvelles, Pariz, 21.–28. oktober 2018 Foto: Aleksander Drakulič »Navdušena in počaščena sem, da imam to možnost, da sem del te zgodbe in da se predstavljam z vrhunskimi umetniki in njihovo vrhunsko produkcijo geometrijske abstrakcije,« pravi Bricljeva, ki je lani na bienalu Origins in Geometry v muzeju za geometrijsko abstrakcijo in MADI art v ameriškem Dallasu za svojo sliko navidezno tridimenzionalne kocke prejela tretjo nagrado. Tokrat razstavlja na uglednem pariškem salonu abstraktne umetnosti, ki so ga odprli 21. oktobra. V preteklosti so na njem že razstavljali tudi vrhunski umetniki, kot so Theo van Doesburg, Vassily Kandinsky, Kazimir Malevič, Piet Mondrian, Jean Arp, Victor Vasarely, Ivan Picelj in drugi. Salon des Réalités Nouvelles (salon novih resničnosti) se uvršča med vrhunske pariške umetnostne salone in je edini v Parizu, ki ga postavljajo neprekinjeno že od leta 1946. Petra Trček
Ostanke rimskega obrambnega sistema v Benetah in Gradišču pri Robu razkrili očem

Ostanke rimskega obrambnega sistema v Benetah in Gradišču pri Robu razkrili očem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. oktober ― Arheologi in restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so 23. oktobra zaključili arheološkimi raziskavami in konservatorsko-restavratorskimi deli na poznorimskem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iulinarum, in sicer na delu zapornega zidu in stolpu v Benetah na Bloški planoti ter zapornem zidu ob poti do slapu Kobilji curek pri Gradišču pri Robu. Benete, arheologi na delu – Foto: ZVKDS Dela so izvajali v okviru projekta Claustra+, Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum. V Gradišču pri Robu so očistili zaporni zid ob poti do slapu Kobilji curek, ki so ga med gradnjo gozdne ceste poškodovali in deloma uničili, do zdaj pa je bil videti le kot zaraščen nasip. Kot so sporočili z zavoda za kulturno dediščino, so arheologi odkrili del zidu, širok dva metra, in pohodni pas zidu z estrihom vzdolž višjega prsobrana. Razkriti del so utrdili, tako da mimoidoči zdaj lahko vidi del zidu, ki je nekoč varoval središče rimskega cesarstva. V Benetah so strokovnjaki delali na delu zapornega zidu in stolpu, ki stoji ravno na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Ker so korenine okoliških bukev tesno oklepale rimske ostanke, je bilo delo arheologov Centra za preventivno arheologijo zelo zahtevno. Odkrili so celoten obseg stolpa, ki je bil znotraj in zunaj ometan, so sporočili z zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Ob stolpu sta se nadaljevala kraka zapornega zidu, ob katerem so bili odkriti tudi oporniki. Slednji so nosili leseni mostovž, po katerem so se premikali in stražili rimski vojaki.« Odkrili so še pohodne površine stolpa ter sledove uničenja in požara, kot pravijo, so bili zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam razpokani celo kamni. »Odkritih je bilo zelo malo drobnih najdb, saj so se vojaki v stolpu verjetno le občasno zadrževali.« Stolp so strokovnjaki Restavratorskega centra utrdili in restavrirali. Ob izkopu drenažnega jaška pa je arheologe presenetila najdba, ki ne sodi v poznorimsko obdobje;
Večer, ko je oživel Miroslav Vilhar

Večer, ko je oživel Miroslav Vilhar

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. oktober ― Postojna – Izšla je dolgo pričakovana monografija o življenju in delu Miroslava Vilharja, pesnika, skladatelja, dramatika, časnikarja, politika in narodnega buditelja. Ob 200. obletnici njegovega rojstva knjiga odstira zgodovinska obzorja in čas, v katerem je živel. Monografijo avtorice Brigite Tornič Milharčič so 19. oktobra predstavili v kulturnem domu, kjer so obenem obeležili 135-letnico Turističnega društva Postojna. Celotna fotogalerija se nahaja tukaj. Monografija o Miroslavu Vilharju, predstavitev, 200-letnica njegovega rojstva, 135-letnica Turističnega društva Postojna, Kulturni dom Postojna, 19. oktober 2018 Foto: Valter Leban Avtorica monografije o Vilharju Brigita Tornič Milharčič je pedagoginja, strokovnjakinja, predana kulturi, dobitnica več uglednih priznanj na področju glasbenega šolstva, med njimi tudi Vilharjevega priznanja za izjemne stvaritve na področju kulture, ki ga podeljuje Občina Postojna. »V svoji dolgoletni pedagoški praksi sem vedno iskala nove izzive, ki so bogatili moje življenje. Ko sem dobila povabilo za pisanje te knjige, sem rade volje sprejela ponujeno priložnost in se veselila raziskovanja. Nisem si mislila, da bo to tako zahtevna naloga in navsezadnje zelo odgovorna naloga,« pravi avtorica. Povedala je, da jo je pri pripravi knjige ves čas usmerjal kar Vilhar sam. V zapisih o njegovem življenju in delu je, kot pravi, odkrila številne nepravilnosti, ki jih zapisala v opombah na koncu knjige. A s tem ni želela zmanjšati pomena dela posameznih avtorjev, ki so se kakor koli ukvarjali z Vilharjem, niti ni želela, da bi bila njeno raziskavo razumeli kot kritiko prejšnjih zapisov. Povedala je, da je želela le osvetliti neko obdobje, ki je bilo mogoče premalo raziskano. Podatke je na novo proučila in svoje ugotovitve zapisala v monografiji. »Vsako poglavje sem opremila z odlomki iz njegovih pesmi in ker sem v knjigi želela navesti zgolj dejstva o njegovem življenju in delu, sodbo o njegovem značaju pa prepustiti vam,
Oliver Pilić bo razstavljal v Hiši kulture v Pivki

Oliver Pilić bo razstavljal v Hiši kulture v Pivki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. september ― Pivka – Oliver Pilić (1978) je diplomiral iz likovnih umetnosti na Akademiji za vizualno umetnost A.V.A. v Ljubljani. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju sodobne vizualne umetnosti. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2013 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Živi in dela v Kamniku. Foto: Oliver Pilić Oliver Pilić je vizualni umetnik, ki se ukvarja z manipulacijo podobe na presečišču med analognim in digitalnim, materialnim in nematerialnim, sodobnim in tradicionalnim v polju ideologij(e). V samem procesu dela združuje lesorez kot najstarejšo reprodukcijsko tehniko in sodobne postopke računalniške grafike. Gre za paradoksalen postopek, pri katerem podobe, najdene na internetu, digitalno (pre)oblikuje, jih z nožki in dleti prenese na lesene plošče in ročno odtisne na papir. Grafike, ki nastanejo na ta način, so umetnikov komentar digitalne (hiper)produkcije podob in informacij nasploh v določenem družbenem in političnem kontekstu. Na tokratni razstavi umetnik povezuje tri grafične serije, nastale v zadnjih nekaj letih, v novo celoto z naslovom Točka izginotja, v kateri komentira aktualno politično situacijo v svetu. Predstavljene so grafike iz serije From New York to Dallas (2017), kjer se podobi dveh ameriških predsednikov transformirata druga v drugo, matrice iz serije Fiktivni portreti (2016/17), v kateri se podoba voščene skulpture Him (2001) italijanskega kiparja Maurizia Cattelana staplja s podobami Donalda Trumpa, in grafična serija Destruction (2018), ki prikazuje podobe z vojnih območij, posnetih z droni in predvajanih na televiziji. Celostna postavitev del z reminiscencami na politično zgodovino 20. stoletja, politično propagando in populizem, medijske vojne, tehnologije uničevanja in ubijanja … odpira vprašanje, kam trenutna politična situacija v svetu pelje, če sploh kam. Točka izginotja? Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Dragoceni Slavinski misal po stoletjih spet doma

Dragoceni Slavinski misal po stoletjih spet doma

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. september ― Postojna – Narodni univerzitetni knjižnici je prav v evropskem letu kulturne dediščine uspelo dobiti pomemben zgodovinski rokopisni kodeks iz leta 1481, tako imenovani Slavinski misal, ki je bil naročen in izdelan za potrebe cerkve svetega Danijela v Zalogu v takratni župniji Slavina. Rokopis je pomemben zgodovinski dokument, za katerega so že mislili, da je za Slovenijo izgubljen, za njegovo pridobitev pa so si prizadevali tudi v Slavini. Slavinski misal – Foto: NUK Do leta 1982 je bil Slavinski misal pozabljen, nato se je pojavil na dražbi hiše Sotheby v Londonu, a NUK ni imel dovolj sredstev za odkup. Sredstva so se zdaj našla, v NUK-u pa so nad novo pridobitvijo nadvse navdušeni, saj strokovnjaki rokopis opredeljujejo kot nadvse dragocen zaklad naše dediščine. Kodeks so gospodje iz Zaloga v Nürenbergu naročili leta 1481, kupili pa istega leta na god sv. Katarine, 25. novembra, za cerkev sv. Danijela v Zalogu, ko je bil vikar v Slavini Aleš Dornik. 5 zlatnikov in 7 soldov zanj so odšteli v prisotnosti »verodostojnih oseb« Primoža Stora in Mateja, Gašperjevega sina iz Zaloga. Misal, ki ima 78 pergamentnih listov oziroma folijev, so kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v cerkvi sv. Danijela v Zalogu. Poseben je tudi po tem, da vsebuje prepise samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v njej, kar pomeni, da kupci niso kupili dela, ki bi bilo slučajno naprodaj, ampak so ga naročili. »Celotna mašna knjiga (missale plenum) bi morala namreč imeti kakih 300 folijev ali več, za izbor specifičnih besedil pa so se naročniki po vsem sodeč odločili zato, da so zmanjšali stroške,« pojasnjuje ddr. Nataša Golob, ugledna poznavalka srednjeveških rokopisov in knjižnega slikarstva pri nas. Pomemben dokument dediščine Rokopis je pomemben dokument slovenske kulturne in druge dediščine iz več razlogov. Med drugim vsebuje zapis o datumu nakupa in ceni kodeksa, zaradi česar je pomemben dokument ekonomske zgodovine, še posebej ker v sred
Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega

Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. september ― Predjama – V organizaciji Knjižnice Bena Zupančiča Postojna so 20. septembra v Predjamskem gradu predstavili novo knjigo Erazem Predjamski avtorice, ilustratorke Nejke Selišnik iz Postojne. Svoji bogati ilustratorski ustvarjalni poti je zdaj dodala še eno, gotovo pomembno delo. Pogovor z avtorico je spremljal pester program, ki je obudil spomin na čase našega slavnega neustrašnega viteza Luegerja. Nejka Selišnik oživila Erazma Predjamskega – Foto: Valter Leban Prireditev je obogatila tudi razstava izvirnih ilustracij. Spet je zaživela Erazmova edinstvena legenda v besedi in slikah, na violinah in kitari je odzvanjala renesančna glasba učencev Glasbene šole Postojna. Za to priložnost je Nejka Selišnik posnela tudi skeč Erazem po Erazmu, v katerem so obiskovalci spoznavali, kako si ga z nekaj simpatične hudomušnosti predstavljamo danes. Obujati stare legende pa je posebno poslanstvo – ohranjati našo preteklost, se zavedati svojih korenin, dati trdnost našemu obstoju in imeti svojo zgodovino! Zbrane sta uvodoma nagovorila tudi direktor Knjižnice Bena Zupančiča Postojna Uroš Mlinar in predstavnik Mohorjeve družbe Celje Simon Ozvatič. Polona Škodič/Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Rebeka Petrovčič z Metamorfozo v domači Postojni

Rebeka Petrovčič z Metamorfozo v domači Postojni

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. september ― Postojna – V galeriji Zavarovalnice Triglav 26. septembra odpirajo nekoliko drugačno slikarsko razstavo z naslovom Metamorfoza, na kateri se bo predstavila domačinka, mlada Rebeka Petrovčič, ki je lani diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Jelenica (Rebeka Petrovčič) »V slikarskem procesu nastajajo bitja, ki niso ljudje niti zares živali. Upodobljene so figure, ujete v procesu ciklične transformacije, brez katere ne bi obstajale,« je Petrovčičeva povedala maja letos, ko se je v galeriji SLG Celje slovenski javnosti prvič predstavila z umetniškim projektom Metamorfoza, katerega kurator je Bagrat Arazyan. »Nenehna preobrazba implicira idejo, da je videz, kakršnega zaznajo čutila, zgolj iluzija s kratkotrajno vrednostjo. Podobe se pojavljajo v nekakšnem medprostoru in zdi se, da v njem lebdijo brez težnosti.« Razstavo v Postojni bodo odprli 26. septembra ob 16. uri, na ogled bo do konca oktobra. »Avtorica popelje gledalca v svet simbolov, transformacij, arhetipov in prispodob shranjenih v našem kolektivnem spominu. Te na svoj način predrugači in gledalcu ponudi, da se tudi sam preseli v svet združevanj človeških in živalskih principov,« je v recenziji o delu mlade umetnice zapisala Dani Žbontar. »Rebeka Petrovčič je s to predstavitvijo samosvoje in inovativno posegla v slovenski prostor s svežim pristopom in naredila velik doprinos k interpretaciji preobrazb.« Flora Otoničar
Kulturni dom Cerknica: Nesem sončnico na rami z Niko Solce

Kulturni dom Cerknica: Nesem sončnico na rami z Niko Solce

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. september ― Cerknica – Nika Solce je umetnica, ki ustvarja na področjih lutkarstva in glasbe. Je pevka, skladateljica in avtorica aranžmajev, ki svojo glasbeno govorico združuje z ljudskim izročilom. Že od rane mladosti nastopa z glasbeniki z vsega sveta in nenehno išče nove poti izražanja, tako znotraj divjih balkanskih ritmov kot indijskih duhovnih pesmi. S pomočjo izjemnega smisla za lastne melodije, ki jih prepleta z glasbo vseh celin, njene interpretacije ne dosežejo le globine duše in obenem širna obzorja zunaj nje, temveč so tudi nadvse izvirne in avtorsko prepoznavne.  Nika Solce – Foto: osebni arhiv Glasba, ki jo Nika Solce izvaja z različnimi glasbeniki in mednarodnimi zasedbami, je preplet ljudskega izročila, avtorske glasbe in uglasbitev poezije Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Ferija Lainščka ter drugih slovenskih poetov in je čutna, nežna in temperamentna. V cerkniškem kulturnem domu bo to soboto predstavila uglasbeno poezijo Srečka Kosovela za otroke – Nesem sončnico na rami. Leta 2016 je posnela album z otroškimi pesmimi, ki jih je uglasbila z izjemnim občutkom prav za otroke. V soboto, 15.septembra  ob 17.uri ne spreglejte odličnega koncerta v  Kulturnem domu v Cerknici. Vstopnina znaša 4,00 evre. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Miroslavu Vilharju so se poklonili tudi v njegovi rojstni Planini

Miroslavu Vilharju so se poklonili tudi v njegovi rojstni Planini

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. september ― Planina – Narodnega buditelja, skladatelja in dramatika Miroslava Vilharja so se na Postojnskem in Pivškem letos že spomnili z več prireditvami, prav na 200. obletnico njegovega rojstva, 7. septembra, pa so se mu poklonili v rojstni Planini. Na prireditvi z naslovom Poklon Miroslavu Vilharju so v kulturnem programu predstavili njegovo življenje in delo. Poklon Miroslavu Vilharju, ob 200-letnici rojstva, Planina, 7. september 2018 Foto: Valter Leban Postojnski župan Igor Marentič je v slavnostnem govoru orisal Vilharjevo življenjsko pot in pomen njegovega dela, tako na literarnem in glasbenem področju, še posebej pa na političnem področju, saj je Vilhar kot narodnozavedni Slovenec s somišljeniki leta 1869 organiziral tabor na Kalcu pri Zagorju. Na njem se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in javno rabo slovenskega jezika. Vilhar je bil namreč rojen v Planini, a je pozneje živel na gradu Kalec pri Zagorju pri Pivki, ki je bil v lasti njegovega očeta. Ni bil le zaveden Slovenec, pač pa  tudi skladatelj, pesnik in dramatik. Nekatere njegove pesmi so bile tako priljubljene, da so ponarodele, kot na primer Po jezeru, Lipa zelenela je in Zagorski zvonovi. Kulturni program so oblikovali gledališka skupina Ščuka in njihov podmladek Ščukice, vokalna skupina Slavna, učenci postojnske glasbene šole in plesalke baletnega društva. Nastopajoči so se sprehodili po Vilharjevi življenjski poti, nato pa so se z dramskimi vložki ter glasbenimi in plesnimi točkami dotaknili še njegovega dela in tako izvirno predstavili njegov izjemen opus. Iva Žitko
Na Knoblovih dnevih obiskovalce pritegnili odlični ustvarjalci

Na Knoblovih dnevih obiskovalce pritegnili odlični ustvarjalci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. september ― Orehek, Postojna – V Orehku so minuli konec tedna pripravili 2. Knoblove dneve, ki jih posvečajo rojaku, avtorju prve slovenske tiskane pesniške zbirke Pavlu Knoblu. Organizatorji so z obiskom zadovoljni, zadovoljnih obrazov so s prireditve odhajali tudi obiskovalci. 2. Knoblovi dnevi, Orehek, 7. in 8. september 2018 Foto: Anja Halik/Žerjavisti »Po lanskih prvih, za katere smo se hecali, da so že tradicionalni, smo zelo veseli, da so naša prizadevanja prepoznali tako vaščani kot obiskovalci iz cele občine in širše, saj smo v dveh dneh v dvorani našteli skoraj dvesto ljudi. Kot kaže, se je Knoblovo ime že prijelo med  ljudmi, kar je tudi naš cilj, sicer pa gre največja zasluga za dober obisk odličnim ustvarjalcem, ki smo jih letos povabili,« je povedal Mitja Klanjšek, predsednik domačega športno-kulturnega društva, ki je prireditev pripravilo skupaj s krajevno skupnostjo in kulturnim društvom Cajt  ter ob podpori občine. Knoblovi dnevi so se začeli v petek, 7. septembra, z ustvarjalno delavnico Biljane Janković (Patoo), na kateri so se v risanju drobnih vzorcev in potrpežljivosti preizkusili otroci in mladostniki. Zvečer je dvorano orehovškega kulturnega doma napolnila glasba izjemnih vokalistov, ki že več kot deset let ustvarjajo v skupini Jazzva. Naslednji dan je sledilo druženje na večeru smeha, za katerega sta poskrbela odlična stand up komika Uroš Kuzman in Lucija Ćirović. Manjkala ni niti etnološka razstava, s katero skušajo predstaviti del zbirke starin domačina Branka Klanjška, ki je v zadnjih desetletjih zbral med dva in tri tisoč najrazličnejših predmetov. Na razstavi Pridne roke naših babic, ki so jo odprli po večeru smeha, je mogoče videti predmete, ki so jih ustvarile in pri svojem delu uporabljale ženske. Razstava je zanimiva tako za starejše kot mlajše in je po predhodni najavi na drustvo.orehek@gmail.com na ogled do konca leta. DČ
Ljoba Jenče v zelški cerkvi predstavila arhetipe v ljudski pesmi

Ljoba Jenče v zelški cerkvi predstavila arhetipe v ljudski pesmi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. september ― Zelše, Cerknica – V cerkvi svetega Volbenka v Zelšah je Ljoba Jenče z Juretom Goručanom na sobotnem koncertu z naslovom Od Marije Cerkniške predstavila arhetipe v slovenski ljudski pesmi. Koncert je posvetila evropskemu letu kulturne dediščine, z njim pa želi ohraniti slovensko in notranjsko kulturno dediščino. Jenčetova jutri odhaja v Argentino, kjer bo arhetipe predstavila tamkajšnjim Slovencem in drugim. Koncert Od Marije Cerkniške, Ljoba Jenče in Jure Goručan, cerkev sv. Volbenka, Zelše, 1. september 2018 Foto: Tine Šubic Znana notranjska pevka in zbirateljica ljudskega izročila se je tokrat posvetila arhetipom v slovenski ljudski pesmi. »Tematiko je podprlo ministrstvo za kulturo; ljudska pesem je ogrožena, obenem pa razsvetljuje korenine slovenskega izročila in našo vpetost v širšo, evropsko in globalno okolje,« pravi Jenčetova, ki je cerkev sv. Volbenka napolnila s svoji glasom in zvoki, ki jih je izvabila iz kristalne sklede in gonga. Na vibrafonu jo je spremljal pianist Jure Goručan. »Pesmi interpretiram a cappella, samo z glasom, grem pa tudi v sodobne interpretacije, ker to zahteva sodobni oder to od nas zahteva.« Koncert je naslovila po Mariji, ki ji je posvečena cerkniška cerkev. »Je zaščitnica celega polja, ena od pesmi obelodanja prav ljubezen ljudi do Marije, ki jih varuje skozi stoletja. Vsaj en koncert sem želela posvetiti Mariji, ki je sicer vedno nekako zakrita.« Ob koncu je Jenčetova zapela še pesem s preprostim naslovom Travnički so že zeleno, za katero pa sam pravi, da v sebi nosi celo slovensko dušo. »Slišala sem jo peti na Jezeru od enega ata; včasih so jo peli po vaseh, vendar je ugasnila. S takimi koncerti želim doseči, da bi se slovenske ljudske pesmi ohranile in pele naprej,« je povedala Jenčetova. »Tako pa so ljudje zaljubljeni v dalmatinske pesmi – nimam nič proti njim, tudi meni so všeč –, čeprav bi lahko ohranili našo ljudsko, ki nas nahrani z vsemi silami prednikov in bi jo morali bolj spoštovati.« S pesmijo Tr
V Hiši kulture septembra na ogled izbrane umetniške publikacije

V Hiši kulture septembra na ogled izbrane umetniške publikacije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. september ― Pivka – V soboto, 8. septembra, bodo v pivški Hiši kulture odprli razstavo z naslovom Trižanka, na kateri bodo predstavili izbrane umetniške publikacije treh akterjev, Hiše kulture, Zinko-Tička in založbe Look Back and Laugh. Razstava odpira vpogled v njihovo sodelovanje, povezanost in prepletenost pa tudi v raznolikost produkcije umetniških publikacij. Razstava Trižanka (Hiša kulture, Zinko Tiček, založba Look Back and Laugh), 8.–28. september 2018 Vir: Hiša kulture Pivka Razstavo Trižanka bodo postavili v improviziranem stanovanju v prostorih Hiše kulture, kjer si bodo obiskovalci publikacije lahko ogledali stoje, sede ali leže, ob dobri hrani in v prijetni družbi gostiteljev, so sporočili iz Hiše kulture. Razstava bo na ogled do 28. septembra. Hiša kulture izdaja publikacije oziroma letne kataloge svojega večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, občasno pa izidejo tudi ob razstavah, in sicer kot zini, grafične knjige ali knjige umetnika. Zinko Tiček je osebni projekt Leona Zuodarja. Deluje kot manjša čitalnica, razstavni in predstavitveni prostor, v katerem selekcionirano zbira, hrani in predstavlja sodobno zinovsko produkcijo, grafične knjige in knjige umetnika. Look Back and Laugh je majhna založba s sedežem v Ljubljani, ki jo vodita Zoran Pungerčar in Jure Šajn. Izdaja predvsem svoje umetniške publikacije, sodelujeta pa tudi z drugimi umetniki. V svojih prvih izdajah sta raziskovala, kaj vse je lahko zin, pozneje sta skušala preseči razliko med zinom in knjigo umetnika, v zadnjem času pa ju zanima povezava med zinom in drugimi mediji, kot sta video in zvok. Ko je pred petimi leti Hišo kulture prevzela nova ekipa, je v središče njenega delovanja postavila vizualno umetnost. Kuratorka razstavnega programa je Mojca Grmek, Nina Sotelšek je vodja izobraževalnega programa, Leon Zuodar vodja ustvarjalnega programa, Jure Šajn pa grafični oblikovalec. Danes programi Hiše kulture predstavljajo sodobne tokove v umetnosti, poudarek da
še novic