Zoran Poznič: »Rudarstvo je, kar smo in iz česar izhajamo.«

Zoran Poznič: »Rudarstvo je, kar smo in iz česar izhajamo.«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. junij ― Zasavje – Z novinarsko konferenco se ustvarja presečni datum za pričetek gradnje največje slovenske spominske plastike. Po besedah mag. Zorana Pozniča bo Rudar Prometej igral dvojno vlogo – postavljen bo kot poklon vsem rudarjem in njihovim družinam, namenjen pa bodočim generacijam, ki bodo živele ali prihajale v Trbovlje. Rudar Prometej Foto Neža Grmšek S sodobnimi led lučmi bo zasavska skulptura osvetljena – ampak ne od zunaj, temveč od znotraj. Zaradi svetlobnih efektov bo kipec v svojem pravem sijaju najbolj viden prav ponoči. Njegova svetlobna posebnost bo tudi laser, ki bo iz »Špicberga« svetil na rudniški jašek na Gojdi. 8-metrski kip iz železne konstrukcije, pridobljene iz odpadnega železa zasavskih, povečini hrastniških jam, bo sestavljen na licu mesta, vsa obdelava pa se bo odvila prav tam, kamor bo Rudar Prometej nadalje svetil – pri »drajeršohtu«. Ker bo šlo za veliko in visoko konstrukcijo Poznič predvideva, da bodo za samo postavitev potrebovali dvigala, najverjetneje celo pomoč helikopterjev. Karel Vukovič – Foto: osebni arhiv   Investitor 45 tisoč evrov vrednega projekta je društvo Trbovlje novomedijsko mesto, ki bo v kratkem od rudnika odkupilo 1000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, nato pa sledi pridobivanje vseh potrebnih dokumentov za gradbeno dovoljeno. V jesenskih mesecih naj bi z birokracijo zaključili in se lotili same postavitve.  Gonilna sila projekta Trboveljčan Karel Vukovič obžaluje, da država oziroma rudnik ne prevzamete finančnega bremena postavitve. Ne glede na to pa so se posamezniki, tesno povezani z rudnikom, angažirali pri uresničevanju večmetrske železne zgodbe nad Trbovljami. In poleg pomoči gospodarstva v društvu TNM upajo tudi na to, da bodo vkup stopili občani in s svojimi, vsaj minimalnimi, prispevki postali del velikanske zgodbe, ki bo v čast prednikom, namenjena zanamcem. Postavitev bo del in last vseh Zasavcev, zato si vsi vključeni v projekt želijo, da pripadnost občutijo vsi občani. Del te zgod
Poiskali so nove poti širjenja kulture

Poiskali so nove poti širjenja kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. junij ― Izolacija zaradi epidemije novega koronavirusa je močno okrnila delovanje številnih društev,  ki pomembno prispevajo k oblikovanju kakovostnega življenja v lokalnih skupnostih. Eno takih je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Pivka, katerega člani so venomer v pogonu. Udejstvujejo se na različnih področjih in pripravljajo vsakovrstne aktivnosti. Tudi delo tega društva je zastalo v času osamitve, a so se znašli in poiskali nove poti širjenja kulture, pravi predsednica Irena Margon. Člani kulturnega društva lipa na čajanki v knjižnici Foto: arhiv KD Lipa »Veliko ljudi se je odzvalo in pohvalilo tudi to možnost, seveda pa kulture brez poslušalcev in udeležencev res ni mogoče izvajati,« pravi Margonova. Društvo je moralo odpovedati marčevski prireditvi, namenjeni očetom in materam. »Vse je bilo pripravljeno, recital otrok, glasbeni nastopi, pa smo vse preklicali. Spomnili smo se, da lahko po družinah organizirajo nastope kar doma, zato sem članom društva in potencialnim nastopajočim poslala besedilo recitala. Pozneje sem od ene mamice izvedela, da so njeni trije otroci doma zares pripravili cel program, kar jo je presenetilo. Tako so si vzdušje doma popestrili s kulturo,« razlaga Margonova, ki je ob praznovanju velike noči pripravila poseben recital. V njem je združila zapis o velikonočnem praznovanju od preteklosti do danes ter literarne odlomke in pesmi s tematiko velike noči slovenskih pesnikov in pisateljev, za otroke je dodala nekaj pobarvank. »Člani so dobili recital in ga nato po e-pošti ali Facebooku pošiljali svojim prijateljem. Tako so dobili tudi krajši zgodovinski zapis o šmarnični pobožnosti in čaščenju Marije skozi oči slovenskih pesnikov.« Odpadle so tudi nekatere druge prireditve, ki so jih načrtovali, upajo pa, da jih bodo lahko vsak nekaj izpeljali v drugi polovici leta. Tako so se konec maja že odpravili na pohod po poteh kamnitih križev, načrtujejo še enega in pa tradicionalni pohod ob dnevu državnosti, ko se odpravijo na Šilen
V Pavlovčevi galeriji razstavljajo zamejci z Reke

V Pavlovčevi galeriji razstavljajo zamejci z Reke

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. junij ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji so za dober mesec na ogled postavili razstavo grafik z naslov Čipka likovne skupine Kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke, ki je na ogled do 15. julija. Kakor čipkarice, ki iz ideje, narisane na papirju, natančno ustvarjajo čipko do popolne oblike, tako je petnajst članic likovne skupine zelo natančno delalo na svojih grafikah. Zamejske slikarke pred galerijo – Razstava Čipke, Kulturno-prosvetno društvo Bazovica, Reka, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 12. junij 2020 Foto: Petar Nikolić Likovna skupina deluje pod mentorstvom velikokrat nagrajene umetnice, likovne pedagoginje in visoko izobražene grafičarke Tihane Karlović. Grafična tehnika zahteva dobro risbo, idejo, ki jo nato avtorica še dodela. Ustvarjalke so izhajale iz osnovne petlje idrijske čipke, ki so jo množile, povečevale in zmanjševale. S šivom so oblikovale različne forme in risale znane oblike, kot sta Triglav ali srce, vse do abstraktnih oblik, ustvarjenih z množenjem risbe. Risbe so prenesle na plošče, jih narisale z grafično iglo in jih s pomočjo grafičnega tiska natisnile na papir. S suho iglo, tehniko globokega tiska, so s pomočjo črt in točk ustvarile popolnoma osebni avtorski svet. Izhajajoč iz tradicionalnih oblik so avtorice ustvarile nove, iz katerih je mogoče razbrati njihovo osebnost. Svoje matrice so uporabljale tudi za prepisovanje in kombiniranje barv na grafičnih listih in tako ustvarjale lepoto, zračnost in preprostost forme. Zaradi prepovedi zadrževanja večje skupine obiskovalcev v prostoru razstave na pot tokrat niso pospremili s kulturnim programom. Petar Nikolić
Negotovi časi za kulturnike

Negotovi časi za kulturnike

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. junij ― Področje kulture je v duhu alarmantnih okoliščin doživelo prav poseben ognjeni krst. Zaradi epidemije novega koronavirusa je kulturno in družabno življenje tudi v naši državi dobesedno izumrlo, umetniki pa so se znašli v popolnoma novi realnosti. Dobesedno čez noč so ostali brez dela in s tem brez prihodkov. Svoje vtise o delu ter posledicah koronaokoliščin so z nami podelili nekateri od ustvarjalcev, ki živijo v Primorsko-notranjski regiji, glasbenika Simon Avsec iz skupine Ana Pupedan in Frenk Nova, organizator festivala Plavajoči grad in vsestranski umetnik Matija Solce ter pesnica, pisateljica, pripovedovalka in raziskovalka pripovednega izročila Anja Štefan. Anja Štefan: »Kriza mi je prinesla veliko miru in časa za ustvarjalno delo doma.« Foto: Saša Kovačič Frenku Novi, ki živi v Podcerkvi pri Starem trgu pri Ložu, je bilo kmalu po razglasitvi kriznih razmer jasno, da se bo treba resno soočiti s situacijo. Nemudoma je pristopil k dogovorom o odlogu nekaterih finančnih obveznosti in uveljavljanju podpore za samozaposlene. Kot pravi, so v začetku leta veliko časa, energije in denarja vložili v nove projekte, ki so se potem v hipu ustavili. Na srečo so nekaj nastopov in porok uspeli preložiti na poznejše termine. »Težko bo nadoknaditi zamujeno, so pa osebni in poslovni finančni krediti breme, ki jih je v takih razmerah še težje plačati,« pravi. Frenk Nova je s skupino Sopranos na daljavo dokončal novo pesem z naslovom Nimam skrbi. Foto: osebni arhiv Prvih deset dni nove realnosti se ni najbolje znašel, pravi, nato pa mu težke pomagalo prebroditi igranje na ukulele, darilo njegovih prijateljev. »Med epidemijo smo s skupino Sopranos v zavetju svojih domov posneli dve starejši skladbi ter na daljavo dokončali tudi novo z naslovom Nimam skrbi, ki bi jo morali izdati že 21. marca. Skupaj z videospotom, ki smo ga snemali po odprtju občinskih meja, smo jo izdali šele pred nekaj dnevi. Zadovoljen sem, da je občinstvo dobro sprejelo pozitivno sporočil
»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki jo splet ne more v celoti nadomestiti«

»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki jo splet ne more v celoti nadomestiti«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Kulturne ustanove so morale marca čez noč zapreti svoja vrata, odri so samevali, ustvarjalci so ostali brez žive publike. Epidemija je močno posegla v življenja kulturnikov, ki so se v naslednjih tednih in mesecih znašli vsak po svoje. Nekateri so vsaj del svojega ustvarjanja preselili na splet, kar pa dolgoročno ne more biti edina rešitev. Delovanje na spletu pri večini oblik umetnosti ne more nadomestiti osebne interakcije med umetnikom in občinstvom, poleg tega pa so umetniki vsebine ponudili brezplačno, na kar opozarja tudi vodja Kulturnega doma v Cerknici Anja Bajda. Kako ste epidemijo preživeli v kulturnem domu? Kaj ste v tem času počeli zaposleni? V bistvu smo prvo prireditev odpovedali že 7. marca, ko bi morali gostiti zasedbo Hamo & Tribute 2 love, razprodan koncert. Fantje so pri nas že izvedli tonsko vajo, ko so zvečer sledila priporočila glede odpovedi prireditev nad 100 ljudi. Med karanteno smo se nemudoma soočili z odpovedmi prireditev, treba je bilo stopiti v stik z izvajalci, iskati morebitne nadomestne termine, pri čemer nismo vedeli, kdaj se bodo ukrepi začeli sproščati. Še zdaj ne vemo, kdaj bo lahko dvorana kulturnega doma na voljo obiskovalcem v celoti, brez vmesnih praznih sedežev. V času epidemije smo se takoj v celoti preselili na splet, tako na naši spletni strani www.kd-cerknica.si kot na Facebooku, kjer smo našim siceršnjim obiskovalcem in sledilcem ponujali raznorazne kulturne vsebine, ki so nam vsem v času #ostanidoma krajšale čas in nas bodrile. Ekipa kulturnega doma se je lotila strateških projektov, za katere je bilo prej manj časa: pripravljali smo nove projekte, ki jih nameravamo izvesti z evropskimi sredstvi, razmišljali smo o novih vsebinah in produktih ter urejali razne administrativne zadeve. Epidemija je pokazala na potrebo po digitalizaciji, ki jo tudi sami ves čas zagovarjate, še posebej zaradi tega, ker bi tako lahko na polno zagnali kino. V tem času ste pripravljali projekt, ki bo to omogočil. Ja, proje
»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki ju splet ne more v celoti nadomestiti«

»Kultura v živo prinese spontanost in energijo, ki ju splet ne more v celoti nadomestiti«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. junij ― Kulturne ustanove so morale marca čez noč zapreti svoja vrata, odri so samevali, ustvarjalci so ostali brez žive publike. Epidemija je močno posegla v življenja kulturnikov, ki so se v naslednjih tednih in mesecih znašli vsak po svoje. Nekateri so vsaj del svojega ustvarjanja preselili na splet, kar pa dolgoročno ne more biti edina rešitev. Delovanje na spletu pri večini oblik umetnosti ne more nadomestiti osebne interakcije med umetnikom in občinstvom, poleg tega pa so umetniki vsebine ponudili brezplačno, na kar opozarja tudi vodja Kulturnega doma v Cerknici Anja Bajda. Kako ste epidemijo preživeli v kulturnem domu? Kaj ste v tem času počeli zaposleni? V bistvu smo prvo prireditev odpovedali že 7. marca, ko bi morali gostiti zasedbo Hamo & Tribute 2 love, razprodan koncert. Fantje so pri nas že izvedli tonsko vajo, ko so zvečer sledila priporočila glede odpovedi prireditev nad 100 ljudi. Med karanteno smo se nemudoma soočili z odpovedmi prireditev, treba je bilo stopiti v stik z izvajalci, iskati morebitne nadomestne termine, pri čemer nismo vedeli, kdaj se bodo ukrepi začeli sproščati. Še zdaj ne vemo, kdaj bo lahko dvorana kulturnega doma na voljo obiskovalcem v celoti, brez vmesnih praznih sedežev. V času epidemije smo se takoj v celoti preselili na splet, tako na naši spletni strani www.kd-cerknica.si kot na Facebooku, kjer smo našim siceršnjim obiskovalcem in sledilcem ponujali raznorazne kulturne vsebine, ki so nam vsem v času #ostanidoma krajšale čas in nas bodrile. Ekipa kulturnega doma se je lotila strateških projektov, za katere je bilo prej manj časa: pripravljali smo nove projekte, ki jih nameravamo izvesti z evropskimi sredstvi, razmišljali smo o novih vsebinah in produktih ter urejali razne administrativne zadeve. Epidemija je pokazala na potrebo po digitalizaciji, ki jo tudi sami ves čas zagovarjate, še posebej zaradi tega, ker bi tako lahko na polno zagnali kino. V tem času ste pripravljali projekt, ki bo to omogočil. Ja, proje
Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Slike Blanke Dovgan so pritegnile številne poglede

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. maj ― Ilirska Bistrica – Še isti dan, ko so v knjižnici Makse Samsa postavili težko pričakovano slikarsko razstavo Blanke Dovgan z Dolnjega Zemona, je vlada sprejela ukrepe o zaprtju knjižnic. Kljub temu pa je razstava zaživela, čeprav na drugačen način. Mimoidoči so si lahko večino slik Blanke Dovgan ogledali na panoramskih oknih knjižnice, del njene čudovite in barvite abstraktnosti pa lahko na fotografijah občudujete tudi bralci Notranjsko-primorskih novic. Razstava, Blanka Dovgan, Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica, 12. marec 2020 Foto: Kaja Boštjančič Blanka Dovgan, ki si je nadela umetniško ime Blanš D Art, se pri ustvarjanju poslužuje tehnik, pri katerih uporablja različne in nenavadne pripomočke, kot so vrv, verižica, cedilnik, kozarec in drugi. Pri slikanju sledi zelo pomembnemu načelu, in sicer striktno uporablja kakovostne barve in materiale. Razstava v bistriški knjižnici je njena prva, zato so tisti, ki so jo pripravljali, še toliko bolj veseli, da so njena dela lahko razstavili vsaj na panoramskih oknih, za kar se zahvaljujejo knjižnici. K. B.
E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

E-ex tempore Logatec: Zlata muza Prebujenju Danila Jereba

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. maj ― Logatec – Med 25. aprilom in 2. majem je na 16. likovnem E-ex temporu Logatec z naslovom Pomlad, ki ga pripravlja Društvo likovnikov Logatec, doma ustvarjalo več kot 50 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Nagrado zlata muza je strokovna žirija dodelila likovnemu delu Prebujanje avtorja Danila Jereba, podelila je še deset priznanj za kakovost. Zaradi epidemije je logaški ekstempore letos potekal nekoliko drugače, saj so udeleženci žiriji poslali po dve fotografiji svojega dela, eno iz zgodnje faze nastajanja in fotografijo končnega izdelka. »Da je bil Ex tempore Logatec realiziran, si v prvi vrsti zasluži pohvalo predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki se je prilagodil obstoječim razmeram in poiskal novo pot. Ex tempore je prebudil likovno mrtvilo in avtorje vzpodbudil k ustvarjanju ter žlahtnemu osmišljanju časa,« je zapisala predsednica ocenjevalne žirije ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Odziv je bil izjemen, saj so ljubiteljski in šolani umetniki na natečaj po e-pošti prijavili kar 54 likovnih del, žirijo, v kateri sta bili še slikarka specialistka Milena Usenik in magistra umetnosti Karmen Bajec, pa je prijetno presenetila tudi njihova kakovost. Po njihovem mnenju sta bili kar dve tretjini del na visokem likovnem nivoju. »V tem posebnem času so ustvarjalci poglobili svoja razmišljanja in se z vso predanostjo posvetili samemu ustvarjalnemu procesu ter vanj vložili veliko truda. Nabor motivov na temo Pomlad je na široko odprl videnja, doživljanja, čutenja in razmišljanja, iskanja odgovorov v vsebi, v prebujajoči se naravi, v ljudeh in širšem družbenem dogajanju,« pravi Stibilj Šajnova. Likovne tehnike, načini in pristopi so bili zelo različni. Nekaj je bilo tudi nadvse zanimivih medijskih prepletanj. Skratka, bogata bira, ki je temeljito zaposlila članice žirije.« Najvišje priznanje ekstempora, zlato muzo, je žirija prisodila sliki Prebujanje Danila Jereba. »Motiv je resni
Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Ekstempore v času koronavirusa: Fotografije del sprejemajo do 2. maja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. april ― Društvo likovnikov Logatec je razpisalo poseben ekstempore z naslovom Pomlad 2020, umetnike pa vabijo, da svoja dela fotografirajo in jim fotografije pošljejo do sobote, 2. maja. Dela bo ocenila strokovna žirija, ki bo 3. maja na Facebookovem profilu društva razglasila prejemnike zlate muze in priznanj ter predstavila prispela dela. Pomladni travnik Foto: Pixabay Umetniki lahko ustvarjajo v različnih likovnih tehnikah, od proste, akvarela, akrila, olja in tempere do svinčnika, oglja, pastela ali kakšne druge. Platno ali papir mora biti velik najmanj 40 krat 40 centimetrov in največ 80 krat 60 centimetrov. Avtor lahko sodeluje le z enim likovnim delom, ki je nastalo v času od 25. aprila. Do sobote, 2. maja, do 14. ure mora na e-naslov jovsec@gmail.com dve fotografij nastalega likovnega dela s vsemi podatki. Ena fotografija mora izkazovati stanje likovnega dela v začetni oziroma srednji fazi nastajanja, druga pa mora pokazati dokončano delo, poleg se lahko fotografira tudi avtor. Fotografije morajo biti v formatu jpg, velike od 2 do 3 megabajte, resolucije najmanj 300 dpi; pripisati je treba ime in priimek avtorja ter ime dela, pri prvi fotografiji še »slika v nastajanju«, pri sliki dokončanega dela pa še leto nastanka in dimenzijo. V društvu še pravijo, naj prijavitelji v e-pošti poleg podatkov o delu napišejo še svoj priimek in ime, naslov in telefonsko številko. Prijavnina je neobvezen prostovoljni prispevek, ki ga lahko nakažete na Društvo likovnikov Logatec, Partizanska 6, 1370 Logatec, TRR:SI56 02025025 3875 197, namen – prispevek e-ex-tempore 2020. Likovna dela na fotografijah bo ocenila strokovna žirija, vodja likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn ter članici akademski slikarki Milena Usenik in Karmen Bajec. Za najboljše celokupno ocenjeno likovno delo bodo podelili zlato muzo, avtor bo prejel še možnost samostojne razstave v Stekleni galeriji v letu 2021 in praktično nagrado. Podelili bodo še od šest do ose
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Logatec – »Od nekdaj lepe so ljubljanke slovele …« se je začela predstava o Urški in povodnem možu v enoti Tičnica Vrtca Kurirček Logatec. V narodnozavedno okrašeni dvorani so se nagnetli mali in veliki otroci, vzgojiteljice, vodstvo vrtca in gostje z občine z županom Bertom Menardom na čelu. Bili so priča svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev ob kulturnem prazniku, Vrtec Kurirček Logatec, enota Tičnica, 7. februar 2020 Foto: Ingrid Meze Na začetku so vsi svečano vstali in zapeli Slovensko himno. Vzgojiteljice so nato dramsko uprizorile Prešernovo pesem Povodni mož. Otroci in gostje so spoznavali pesem skozi oči slovenske ljudske pesmi, saj sta Urška in povodni mož med vrsticami prepevala ljudske pesmi, s katerimi sta še bolj poudarila pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Pesem, ki je bolj namenjena odraslim kot otrokom, sta predstavila dinamično dramsko, tako da so otroci razumeli dogajanje in sporočilo pesmi. Navdušenje nad videnim so otroci in gostje potrdili z aplavzom. Ravnateljica vrtca Brigita Česnik se je zahvalila vsem za pripravo predstave, župan Berto Menard pa je v pogovoru po končani poudaril pomen vrednot in kulture v naši družbi ter potrebo po prenašanju le-teh na mlajši rod. Mira Oblak
Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov
Bistriški poklon kulturi

Bistriški poklon kulturi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. februar ― Ilirska Bistrica – Na slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je bila 7. februarja v Domu na Vidmu, je slavnostni govornik, bistriški župan Emil Rojc izrazil zadovoljstvo ob uspešni izpeljavi letošnjega Meseca kulture in predlagal, da se osrednja kulturna dvorana poimenuje po domačem pesniku Dragotinu Ketteju. Poudaril je, da bodo kulturo bivanja v občini dodatno izboljšali prizidek zdravstvenega doma ter urejena vodovodno omrežje in prometni sistem. Prireditev ob kulturnem prazniku, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 7. februar 2020 Foto: Tjaša Kaluža Vsako leto učenci bistriške glasbene šole slovenski kulturni praznik obeležijo z izbranim programom slovenskih skladateljev. Kot prva se je letos predstavila flavtistka Anja Iskra, sledil je klavirski nastop Adama Hrabarja. Martin Rojc je zaigral na diatonično harmoniko, nastop nadarjenih mladih glasbenikov pa je sklenila pianistka Tina Šajn. Svoj svet poezije je prisotnim odstrla profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Ilirska Bistrica Tadeja Logar, ki so se ji na odru z recitacijami njenih pesmi pridružili Špela Kresevič Frank, Tamara Tomšič in Gašper Kastelic, dijaki 3. letnika gimnazije. Dekleta iz gimnazijske vokalne skupine, ki so pod taktirko Elene Sedmak aktivna že pet let, pa so občinstvo prepričala s tremi skladbami, ki so ogrele srca in dlani občinstva. Prireditev, ki vsako leto v osrednjo kulturno dvorano na predvečer kulturnega praznika privabi številne častilce glasbene umetnosti, je povezovala Tjaša Kaluža. Kulture za cel mesec Letošnje odprtje Meseca kulture je bilo še posebej slovesna, saj je v vsej svoji lepoti zasijal nov koncertni klavir s klavirskim recitalom ene najbolj cenjenih slovenskih pianistk mlajše generacije Mete Fajdiga. »Nov salonski koncertni klavir Yamaha C7X, ki ga je Občina Ilirska Bistrica kupila konec prejšnjega leta, je z izjemnim koncertom Mete Fajdiga zasijal v vsem svojem sijaju. Oboževalce klasičnega glasbenega repertoarja je očarala z izvedbo d
Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. februar ― Postojnska umetnica Teja Tegelj, ki živi v Cerknici, je 14. februarja na Ptuju prejela najvišje priznanje 12. mednarodnega likovnega ex tempora Ptuj Karneval 2020, veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine Ptuj. Strokovno žirijo je prepričala s sliko 100 vrstic spomina na rogatega, na kateri je upodobila motiv sobe s ptujskega gradu in vola. Slika je v galeriji Magistrat na Ptuju na ogled do 28. februarja. Teja Tegelj, 100 vrstic spomina na rogatega, 12. likovna nagrada Ptuj Karneval, 14. februar 2020 Foto: Mojca K. C. Tegljevi nagrada pomeni korak dalje v izgrajevanju umetniške poti; pravi, da je s to sliko premaknila meje cone, znotraj katere običajno ustvarja. O nagrajenem delu pravi, da je na sliki želela združiti na videz nepovezano. »Figuro vola sem postavila v prostor, kamor ta najbrž nikoli ni zašel, je pa prisoten kot spomin, kot integralni del širšega ptujskega okoliša in, ključno, kot rogati, ki je posodil svoje roge kurentu.« Od tod tudi naslov slike, 100 vrstic spomina na rogatega.« S sliko Tegljeva odpira razmislek o tem, da je videz nekaj varljivega, spremenljivega. Pojasnjuje, da se običajno šele v drugem branju odkrije bistvo slike, kar ji daje svojevrstno enigmatičnost. »V sliki se pokaže poprej skrito, tisto kar eksistira v kolektivnem spominu.« Na letošnji likovni nagradi je s 125 deli sodelovalo 132 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Romunije. Mednarodna žirija je na podlagi temeljitega ocenjevanja podelila več priznanj in nagrad, najvišjo pa prisodila Tegljevi, ki se je na Ptuju že predstavila. Predlani je na Ptujski likovni nagradi prejela malo odkupno nagrado Mestne občine Ptuj, oktobra lani pa je samostojno razstavljala v Miheličevi galeriji. Kot pravi, se na Ptuj vrača z veseljem, saj se z lahkoto vživi v duh kraja, ki ga skuša ujeti v slikarska dela. Likovna nagrada je prireditev, ki že 12. leto spremlja pustno dogajanje. Tematika ekstempora je karnevalsko obarvana, čeprav je slikarjem
Ob kulturnem prazniku v Pivki prešerno praznovali

Ob kulturnem prazniku v Pivki prešerno praznovali

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. februar ― Pivka – Na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku so v Krpanovem domu v Pivki 7. februarja gostili dramskega igralca in recitatorja Pavleta Ravnohriba, ki je privabil številne ljubitelje kulture. Kulturni večer so posvetili Francetu Prešernu in njegovi poeziji, ki sega v sam vrh umetniškega izraza in narodnega zavedanja Slovencev. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, Pavle Ravnohrib, Krpanov dom, Pivka, 7. februar 2020 Foto: Ernest Margon Večer, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Lipa, so oblikovali še domači ustvarjalci, pevec Matej Lenarčič, recitatorka Suzana Česnik, voditeljica večera in recitatorka Veronika Vadnjal, mlada glasbenika Julija Cevec in Dimitrij Smrdel ter predsednica Kulturnega društva Lipa Pivka Irena Margon, ki je vodila pogovor z gostom. Na začetku prireditve je obiskovalce nagovorila podžupanja Jana Gržinič in jim čestitala ob prazniku. Pavle Ravnohrib je med pogovorom nanizal veliko zanimivih dogodkov in doživljajev iz svojega igralskega življenja. Med drugim so se v Pivki spomnili njegove vloge Franceta Prešerna, ki jo je igral v nadaljevanki pred dvajsetimi leti. Povedal je nekaj zanimivih zgodb, ki so nastale ob snemanju, saj so ga nekaj časa ljudje kar na ulici ogovarjali kot Prešerna. Bil je kritičen do današnje družbe in tistih, ki vse vodijo v razčlovečenje in porabništvo. Ob vseh kritičnih besedah pa je obiskovalcem položil na srce pomen Prešernovih pesmi, ki spadajo v vrh svetovne književnosti. Z njimi se Slovenci lahko enakovredno merimo z drugimi številčnejšimi narodi; prav je, da slovenščino cenimo, saj lahko z njo izrazimo najvišjo umetnost in znanost. Letošnje leto je posebno tudi zaradi 220. obletnice rojstva velikega pesnika, zato so mu na prireditvi dali še poseben poudarek. Matej Lenarčič je zapel Zdravljico, nato pa ob spremljavi pianistke Katje Zafred še Gazelo in Pod oknom, Veronika Vadnjal je doživeto recitirala pesem Nezakonska mati, Suzana Česnik je s Pavletom
Likovna dela cerkniških Paletnikov na ogled v Stekleni galeriji

Likovna dela cerkniških Paletnikov na ogled v Stekleni galeriji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. februar ― Logatec – Društvo likovnikov Logatec je 6. februarja v Stekleni galerij odprlo razstavo del, ki so jih naslikali člani Kulturno-umetniškega društva Pa-leta iz Cerknice. Razstava z naslovom Osnovna odmišljanja predstavlja pot od realističnega slikanja s prehodi v popolno abstrakcijo. Posamezni motivi narave ali tihožitja se predstavljajo v obliki živobarvnih barvnih nanosov vehementnih potez, ki gledalca skoraj začarajo. Dela bodo na ogled do 25. februarja. Razstava Osnovna odmišljanja, KUD Pa-leta, Steklena galerija, Logatec, 6.–25. februar 2020 Foto: Primož Sark Na razstavi v Logatcu se s svojimi deli predstavljajo Marija Braniselj, Sonja Butina, Janez Dragolič, Valerija Gačnik, Anita Krajc, Marta Kvaternik, Silvana Lautar, Marija Rebernik, Igor Vidrih in Mladen Žnidaršič. Delovanje društva je podrobneje predstavil Janez Dragolič, likovna dela pa njihov mentor, akademski slikar Veljko Toman. Kulturno-umetniško društvo Pa-leta Cerknica deluje 15 let. »V njem so zbrani ljubitelji lepega s cerkniškega področja, še polni likovne ustvarjalnosti in želje po izražanju in upodabljanju,« so zapisali v vabilu. Pripravili so že okoli 70 samostojnih in skupinskih razstav. »Izražamo se v različnih tehnikah, predvsem z risbo, akrilom, oljem na platnu, pastelom, grafiko ter s kombiniranimi tehnikami in materiali. Motivi zajemajo predvsem doživljanje našega okolja, kar prenašamo v tihožitja, pejsaže, portrete – skratka, svoja občutja prenesemo na različne podlage, ne le na platno in papir –, ali pa iz povsem običajnega uporabnega predmeta naredimo nekaj lepega.« Kulturni program ob odprtju razstave je bil nekaj posebnega. Na kitari se je predstavil kitarist Vedran Bekrič z Vrhnike, ki je prepričljivo pričaral ritme tanga-milonge, saudade in skladbe Over the Rainbiw iz filma Čarovnik iz Oza. Anda Ovsec je s svojo nezamenljivo gestikulacijo interpretirala pesmi Svetlane Makarovič Igla in Krizantema na klavirju. Kot je v navadi, je prireditev s svojim šarmom in spro
še novic