Knjižni sejem KNJIGE POD JELKAMI v Novi Gorici

Razpotja, 16. december 2015 ― »Knjige pod jelkami« je prvi pravi knjižni sejem v Novi Gorici nasploh. Z njim želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem in obiskovalcem ponuditi širok izbor knjižnih naslovov v mestu, kjer je takšna ponudba zelo omejena. Prav tako želi s s sejmom spodbuditi obiskovalce, da je knjiga lahko tudi lepo darilo za vsakogar. Spremljevalni program sejma pa je namenjen za vse generacije, saj obsega tako otroške delavnice kot različne pogovore s poudarkom na avtorjih iz goriškega prostora. Sejem poteka v sklopu novoletnih prireditev “Stopimo skupaj v Novo leto 2016”. Vabljeni! In ne pozabite: KNJIGA JE NAJLEPŠE DARILO.

“I worked, I paid taxes”. The Prosaic Life of a Danish Gay Prostitute

Razpotja, 5. december 2015 ― Michael Hobbes  Henrik was in debt. Not crushing or ruinous or inescapable debt, the kind that makes you ignore letters in your mailbox and private incomings on your mobile. Just irritating debt. In June, he had taken a five-week trip to New York, where he had spent money like a 33-year-old gay man who hadn’t bought new clothes in two years—which he was. He left his home in Copenhagen with one suitcase and came back with two.“I needed an auxiliary,” he told his friends, “just for the shoes.” A month before the trip, he had remodelled his kitchen. This decision was about as prudent as a suitcase full of shoes, but whatever. At least he could finally cook properly.

Dipesh Chakrabarty : »Sami si delamo težavo, ki se je ne znamo znebiti«

Razpotja, 24. november 2015 ― intervjuvala: Daša Ličen Oktobra letos so na dunajskem Inštitutu za družbene vede (Institut für die Wissenschaften vom Menschen) gostili svetovno znanega znanstvenika Dipesha Chakrabartyja. Chakrabarty je učenec Ranajita Guhe in pripadnik t. i. skupine subaltern studies (raziskav podrejenih). V zadnjem času največ pozornosti namenja klimatskim spremembam oziroma človekovemu odnosu do njih. Na predavanjih na Dunaju je govoril o dvoglasju, h kateremu nas poziva globalno segrevanje. Gre za razpetost med antropocentrizmom in zoocentrizmom kot možnima razumevanjema in sprejemanjema klimatskih sprememb. S Chakrabartyjem sva se sestala nekaj dni po zaključku cikla predavanj, in sicer v njegovi pisarni na inštitutu, kjer je gostoval.

Čas, ko so po Evropi ugašale luči

Razpotja, 17. november 2015 ― Renato Podbersič ml. Omenjeni naslov, uporabljen v mnogih književnih in dramskih delih ter muzejskih postavitvah, še danes predstavlja zlovešč odmev ene največjih in najbolj krvavih vojn v zgodovini človeštva. Prva svetovna vojna oziroma velika vojna (1914–1918), kot so jo poimenovali sodobniki in jo še danes imenujejo mnogi zgodovinarji, je za sabo pustila ogromno opustošenje; več kot deset milijonov mrtvih, poleg milijonov ranjenih, pohabljenih ali tako in drugače zaznamovanih vojakov. Šlo je za prvi globalni spopad v človeški zgodovini, ki je usodno vplival na milijone ljudi. K temu so precej »pripomogli« najnovejši izsledki sodobne znanosti in tehnike (letala, tanki, strojnice, plini, podmornice), ki so postali pravi stroji za ubijanje.

Gibljive slike mladosti. Koliko Truffautovih udarcev je v Fantovskih letih?

Razpotja, 10. november 2015 ― Katja Huš Film je retrospektiva. Z njim na naši strani se lahko zoperstavljamo pozabi, pogledamo nazaj, oživimo preteklost in vse njene mrtvece v gibanju. Kot zaporedje fotografij, ki pričarajo iluzijo gibanja, ko se s hitrostjo 24 slik na sekundo zapisujejo na celuloidni trak in predvajajo na platno, je namreč film minevanje časa revolucionarno vpisal v fotografijo kot svojo osnovno formo. Mladost se zato ponuja kot idealen filmski material. Tudi mladost je že vedno pretekla, ujamemo jo lahko le v njenem slovesu in o njej največkrat pripovedujejo preživeli, torej tisti, ki niso več mladi. O prepletenosti filma in mladosti oziroma odraščanja se je v zadnjem letu veliko govorilo.

Šolnikova drža

Razpotja, 30. oktober 2015 ― Andrej Jelen Zavod za šolstvo OE Nova Gorica je dal pobudo za ponedeljkova strokovna srečanja, na katerih o različnih temah razpravljamo osnovnošolski in srednješolski učitelji. Predloge razprave smo podali udeleženci, pobudniki pa se jih kljub širini in odprtosti niso ustrašili. Pogum obojih je hvalevreden, saj verjetno ni potrebno posebej poudariti, da so strokovne zadeve specialistične, ozko usmerjene, zaprte. V odprtem ozračju se pokažejo tudi protislovja, ki so nadvse dragocena. Tako smo na zadnjem srečanju iskali idealne lastnosti učitelja, merljive parametre, ob upoštevanju katerih lahko izboljšamo svoje poučevanje, hkrati pa ugotavljali, da se dobljene lastnosti le pri nekaterih ujemajo z opisi naših predhodnikov, učiteljev, ki so nas tako zelo zaznamovali, da smo postali učitelji.

Življenje in poezija vojaka Crnjanskega

Razpotja, 26. oktober 2015 ― Božidar Stanišić Poleti 1914, neposredno po sarajevskem atentatu in med štiriletnim služenjem v cesarski in kraljevi vojski, kjer je bil najprej vojak, nato oficir, je Miloša Crnjanskega nekajkrat rešil, kot je sam pravil, »komedijant Naključje«. Ta rešitelj, čigar ime pogosto ponavlja, je zaslužen, da sta srbska in evropska književnost bogatejši za obsežen in v vseh pogledih velik literarni opus. Brez njega ne bi bilo del, kot so Lirika Itake (1919), Zgodba o moškem (1920), Sumatra in Razlaga Sumatre (1920), Dnevnik o Čarnojeviću (1921) ter Itaka in Komentarji (1959). Del, tako značilnih za obdobje, iz katerega izhajajo, ne le v literarnem smislu, temveč tudi glede avtorjevega pogleda na posameznika v odnosu do novih okvirov zgodovine in sveta.

Vzpon strojev

Razpotja, 20. oktober 2015 ― Miha Kosovel Ogromni stroji, podobni pajkom ali glomaznim piščancem, korakajo po zemlji, ki je že posivela od pepela in uničenja. Ljudje, ki proti tem poblaznelim strojem izgledajo kot miške, se skrivajo med ruševinami. Če bodo koga opazili, bo takoj po njem. Namerili bodo svoje futuristične puške in spustili žarek laserja, ki kdove zakaj, v prihodnosti ni zgolj snop svetlobe, kot je danes. V podzemlju, v skrivnih bivališčih še zadnjih preživelih predstavnikov naše vrste, se v nekem skritem kotu nekdo, ki izgleda kott ostareli in posiveli Neil deGrasse Tyson, tolče po prsih in z glavo, obrnjeno, koder bi moralo biti nebo, vpije: »Zakaj, o Bog, zakaj sem moral slediti svojim znanstvenim ambicijam?

Poslednji ideal

Razpotja, 16. oktober 2015 ― Gaia Baracetti Mislim, da sem odkrila poslednji skupni ideal v naši družbi, zadnji vzor in zadnjo težnjo, ki povezuje vse nas: dolgoživost. Dolgoživost je merilo uspešnosti družbe in znamenje zmage družine in posameznika nad vélikimi sovražniki naše dobe: nad trudom, bolečino in smrtjo. Smislom, torej. Idealizacija dolgoživosti je hči prevladujočega potrošništva tega časa, za katerega se vrednost meri s številko, ki mora biti zmeraj kar se le da visoka: višja plača, več rasti in višji BDP, več priznanj, več delovnih mest, več let življenja. Ne kaj, ne kako, temveč koliko. Je tudi hči potlačitve ideje žrtvovanja, ne žrtvovanja kot brezkončnega truda ali samozanikanja, temveč žrtvovanja kot truda za nekaj, kar je vredno več od preprostega obstoja.

Mit o Novorusiji

Razpotja, 9. oktober 2015 ― Kostjantin Skorkin V razpravah o tako imenovani »Novorusiji«, nenavadnem konglomeratu piratskih republik, ki so nastale na vzhodu Ukrajine v letu 2014, med Ukrajinci prevladuje prepričanje, da gre za fenomen, ki je izključno rezultat ideološkega družbenega inženiringa s strani Kremlja.[1] Ni dvoma, da bi bila brez ruske podpore zmožnost preživetja Luganske in Doneške ljudske republike pod vprašajem, vendar bi se ustavili na površju, če bi fenomen novonastalih republik skušali pojasniti s tako preprostimi dejavniki. Gre za veliko globlje procese, ki so na vzhodu Ukrajine potekali ves čas ukrajinske neodvisnosti. Če teh procesov ne upoštevamo, prispevamo h krepitvi ukrajinofobnega mitologema o »Avstrijskem generalnem štabu«, ki naj bi svoj čas »izmislil« Ukrajino.

Vojna in tehnika

Razpotja, 2. oktober 2015 ― Igor Bijuklič Nekaj vidikov spreminjanja značaja vojne Minulo stoletje priča o tem, da se osrednji del naših tehničnih in tehnoloških naporov vrši za vojno ali z namenom možne uporabe v njej. Zdi se, da je človeška spretnost v tehniki in tehnologiji, kot tudi njegova zmožnost izdelovanja, tesno prepletena z vojno in pripravami nanjo. Mnogo odločilnih izumov, ki jih danes uživamo v najširši splošni rabi, je izvorno nastalo kot rezultat izpopolnjevanja sredstev za vojno. Med drugim to velja tudi za iznajdbo ultimativnega sredstva – jedrske bombe, ki pa, paradoksalno, ni povečalo učinkovitosti vojskovanja še za eno stopnjo, temveč je vojskovanje, ob splošni uporabi tega sredstva, naredilo za nesmiselno.

Elevacija in degradacija mladosti

Razpotja, 30. september 2015 ― Andraž Kovač Marsikdo med vami je debelo pogledal ob naslovu tega članka. Degradacija mladosti? Pa saj nobeno zgodovinsko obdobje ni pripisovalo tolikšnega pomena mladosti, kar v veliki meri drži. A vendar je ideal mladosti izrazito »degradiran«, saj so se atributi mladosti, kot so vitalnost, lepota, moč, in da, tudi upornost, povezali z izrazito potrošniško-hedonistično miselnostjo našega obdobja, ki ga marsikdaj poimenujejo postmoderna ali hipermoderna. To pa v marsičem pomeni nekakšno degradacijo idealov mladosti oziroma, natančneje, omejitev teh idealov na bolj ali manj trivialne zadeve, kot sta hedonizem in fizična lepota.

Vojna in mir: o strmoglavljenju bogov, zatonu junaštva in varljivi oazi miru.

Razpotja, 18. september 2015 ― Izidor Mendaš Nekoč v pradavnini je bila vojna domena bogov. Zevs je po desetletnem spopadu le premagal Titane, si tako zagotovil nadvlado na Olimpu in vzpostavil kozmično ravnovesje moči. Staroislandska Edda nam pripoveduje, kako je šele prvobitna vojna med Azi in Vani, dvema rodovoma božanstev, pomirila strasti, združila sprti strani in utrdila Odinovo oblast; nordijski svet pa v prihodnosti čaka prav tako kataklizmični zaključek, zaznamovan z vojno, ki bo omogočil novo rojstvo. Usodni trk, po katerem se sprostijo sile, ki so predpogoj za nastanek nečesa novega, je postal osnovni princip večine civilizacij. Vojna je veljala za nekaj naravnega, prvinskega, nujnega.

Izšla je 20. številka Razpotij. Tema: VOJNA in MIR

Razpotja, 15. september 2015 ― Uredniški uvodnik: In ti mi boš krvava tekla Prvi strel, ki je pred stoletjem odjeknil ob Soči, je tenkočutnega pesnika, ki je opeval izgublje­ni planinski raj, spremenil v preroka vojne. Še danes spričo podob s Soške fronte začutimo srh ob verzu: »tod sekla bridka bodo jekla …«. Pravijo, da je prerok nekdo, čigar imaginaci­ja presega predsodke njegovega časa; nekdo, ki zna pojave, ki so na očem vseh, povezati v vizijo prihodnosti, ki je večina sodobnikov ne zmore ali noče videti; zato nemo propheta in patria. Sam bi dodal: ali pa jo še kako dobro vidijo, vendar so tako fascinirani z njo, da je ne zmorejo vzeti zares. To ni tako neobičajno, kot se sliši.

Vabilo k pisanju za zimsko številko. Tema: JAVNI INTERES

Razpotja, 4. september 2015 ― Obstaja cel seznam temeljnih političnih pojmov, ki jih več ne znamo uporabljati resno. Zvenijo preveč svečano. Politik, ki bi danes govoril o Pravici, o Zvestobi skupnosti, si še sam ne bi verjel. Zato smo izumili birokratske evfemizme, tehnične izraze, s katerimi nadomeščamo klasične pojme naše politične tradicije. Pravica je postala družbena pravičnost. Zaveza politični skupnosti je zdaj družbena odgovornost. In naposled, najpomembneje za nas, skupno dobro – ta prvi predmet politike – se imenuje »javni interes«. »Naše podjetje je v javnem interesu.« »Naša stranka se zavzema za javni interes.« Te formulacije nam grejo lažje z jezika, kot če bi govorili o skupnem dobrem.
še novic