Jaz sam in Ljubljanske ulice

Jaz sam in Ljubljanske ulice

ARS Svet kulture, 14. februar 2019 ― Sarival Sosič in Jurij Hudolin se v svojih proznih novostih vračata v čas otroštva »Kako nas določa mamin nasmeh?« se ob koncu romana Jaz sam vprašuje avtor Sarival Sosič. V otroštvo se s svojim novim delom vrača tudi Jurij Hudolin – gre za knjižni novosti, ki sta izšli pri mariborski založbi Litera in ju predstavljamo v današnji oddaji. Digitalizacija in restavracija slovenske filmske dediščine sta zaradi propadanja trakov pomembni nalogi, ki pa potekata prepočasi. Zato je dobrodošla novica, da bodo v Slovenski kinoteki v Ljubljani drevi zavrteli restavriran in digitaliziran film Žarka Lužnika V temi. Predstavljamo tudi prvo razstavo iz cikla razstav Lepota knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in razstavo Maksimiljan Skalar – Človek mnogoterih talentov in vrlin. Napovedali bomo še četrti koncert letošnje sezone cikla komornih koncertov Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Flamska romantična glasba

Flamska romantična glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 14. februar 2019 ― Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za kakovostno glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo danes predstavili flamsko romantično glasbo. Odbrali smo tale dela: Marcel Poot: Vesela uvertura,Jan Blockx: Flamski plesi, August de Boeck: Fantazija na dve flamski ljudski pesmi, Arthur Meulemans: Simfonija jelki in Paul Gilson: Ples mornarjev. Vsa dela bo izvajal Filharmonični orkester Belgijske radiotelevizije iz Bruslja, ki ga bo vodil Alexander Rahbari. Oddajo so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič, tonski mojster Jernej Boc in bralec Ivan Lotrič.
Scenografi prostora

Scenografi prostora

ARS Svet kulture, 13. februar 2019 ― Menjave oblasti in vzpostavitve novih družbenih redov imajo za posledico tudi drugačno scenografijo okolja, nova ideologija se praviloma izraža tudi v arhitekturi Menjave oblasti in vzpostavitve novih družbenih redov imajo za posledico tudi drugačno scenografijo okolja, nova ideologija se praviloma izraža tudi v arhitekturi. Tako bi lahko povzeli izhodišče razstave Jasmine Cibic, ki si jo je mogoče ogledati v  Kulturnem centru Tobačna 001. V oddaji Svet kulture po 16.uri pa bomo predstavili knjižne umetnine, ki jih je mogoče spraviti v žep. Promocijske fotografije z razstave Jasmine Cibic.
Obdobja noči in sivih lis

Obdobja noči in sivih lis

ARS Svet kulture, 12. februar 2019 ― Nekatere obdobja v slovenski literarni zgodovini so teoretično bolj osvetljena kot druga ... Nekatere obdobja v slovenski literarni zgodovini so teoretično bolj osvetljena kot druga. Tokrat dobivamo delo Darka Dolinarja, ki zapolnjuje vrzeli, nastale v dolgem obdobju od reformacije do druge svetovne vojne. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo povzeli vsebine še nekaterih drugih knjižnih del, predvsem prevodnih, ki odstirajo ozadja na prizoriščih globalnih ekonomskih iger in odnosov med posamezniki. Na letošnjem Berlinalu bo prikazan tudi film O Beautiful Night, v katerem vidno vlogo igra slovenski igralec Marko Mandič. Slišali bomo, kaj je povedal pred današnjo filmsko premiero.
015: Oskarji 2019: Gesamtkunstwerk

015: Oskarji 2019: Gesamtkunstwerk

O.B.O.D., 12. februar 2019 ― V petnajsti epizodi podkasta O.B.O.D. so agenti Mito, Igor in Aljoša združili moči s sestrskim podkastom FilmFlow v največji team-up od Maščevalcev dalje. Skupaj z Ano in Majo predebatirajo Oskarje 2019: najprej filme, nominirane v kategoriji najboljši film 2019, nato pa položijo svojo filmsko ekspertizo na tnalo in za velike dolarje stavijo zmagovalce v vseh kategorijah. In tako kot se za […]
015: Oskarji 2019: Gesamtkunstwerk

015: Oskarji 2019: Gesamtkunstwerk

O.B.O.D., 12. februar 2019 ― V petnajsti epizodi podkasta O.B.O.D. so agenti Mito, Igor in Aljoša združili moči s sestrskim podkastom FilmFlow v največji team-up od Maščevalcev dalje. Skupaj z Ano in Majo predebatirajo Oskarje 2019: najprej filme, nominirane v kategoriji najboljši film 2019, nato pa položijo svojo filmsko ekspertizo na tnalo in za velike dolarje stavijo zmagovalce v vseh kategorijah. In tako kot se za […]
Sally Feldman: Šahovske republike

Sally Feldman: Šahovske republike

ARS Esej na radiu, 12. februar 2019 ― Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru. V oddaji boste slišali njen prispevek Šahovske republike. Prevedla ga je Nadja Jarc, izšel pa v reviji Srp (Svoboda, resnica, pogum) leta 2017. Glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Chaconne skladatelja in pedagoga Petra Kopača. Na marimbo je igral Simon Klavžar, na harfo pa Tina Žerdin. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
100: FilmFlow100 x O.B.O.D: Oskarji 2019

100: FilmFlow100 x O.B.O.D: Oskarji 2019

FilmFlow, 11. februar 2019 ― Stota epizoda FilmFlowa prinaša nekoliko več pompa in blišča, saj jo posvečamo letošnjim nominirancem za oskarje. In ker je okrogle obletnice fajn praznovat v dobri družbi ljudi, ki imajo film radi skoraj tako kot ti, smo za današnjo specialno (in ekstremno dolgo) epizodo združile moči z agenti podkasta O.B.O.D. Vabljeni torej k poslušanju ultimativnega doublebill […]
100: FilmFlow100 x O.B.O.D: Oskarji 2019

100: FilmFlow100 x O.B.O.D: Oskarji 2019

FilmFlow, 11. februar 2019 ― Stota epizoda FilmFlowa prinaša nekoliko več pompa in blišča, saj jo posvečamo letošnjim nominirancem za oskarje. In ker je okrogle obletnice fajn praznovat v dobri družbi ljudi, ki imajo film radi skoraj tako kot ti, smo za današnjo specialno (in ekstremno dolgo) epizodo združile moči z agenti podkasta O.B.O.D. Vabljeni torej k poslušanju ultimativnega doublebill […]
Lepota lažnega sijaja

Lepota lažnega sijaja

ARS Svet kulture, 11. februar 2019 ― V svetovnem merilu naj bi bilo od 40 do 60 odstotkov umetnin ponarejenih V svetovnem merilu naj bi bilo od 40 do 60 odstotkov umetnin ponarejenih. Dobronamerni, toda naivni in nepoučeni kupci so hitro lahko žrtve prevarantov. Na ponaredke želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Razstava ima tudi izobraževalni namen, saj na njej predstavljajo sodobne metode odkrivanja ponaredkov ter opozarjajo, na kaj morajo biti kupci pozorni ob nakupu. V oddaji tudi o dogajanju na Berlinalu, tednu sodobne glasbe, ki začenja praznovanje 80-letnice delovanja akademije za glasbo v Ljubljani, in koncertu pianista Aleksandra Madžara.
Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

ARS Izšlo je, 11. februar 2019 ― Ivan Cankar si definitivno zasluži zanimivo monografijo, kot jo je napisal ddr. Igor Grdina. Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje in človeško usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Predstava Ariol in družinsko gledališče

Predstava Ariol in družinsko gledališče

ARS Oder, 11. februar 2019 ― V Slovenskem mladinskem gledališču je z mislijo na mlajšo publiko nastala predstava Ariol, gibalna premetanka, ki jo ustvarjalci uprizarjajo v dveh samostojnih delih V Slovenskem mladinskem gledališču je z mislijo na mlajšo publiko nastala predstava Ariol, gibalna premetanka, ki jo ustvarjalci uprizarjajo v dveh samostojnih delih. Zgodbe o modrem osličku, ki vsrkava raznobarvno podobo življenjskega sveta, jo poskuša razumeti in se v njej najti, so izvirno nastale v mediju stripa, se preselile risano serijo,  delo francoskih avtorjev Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta pa je nagovorilo tudi režiserja Matjaža Pograjca, ki je duhovito lumparijo z nakazanimi koordinatami v obliki pomembnih življenjskih sporočil, v kateri so zastopani liki vseh generacij, postavil na oder.
O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

ARS Ars humana, 11. februar 2019 ― Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks bomo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik bo dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah.
Jurij Hudolin: Pudak in Rosenmind / Pablo Neruda: Tvojih nog se dotikam v senci

Jurij Hudolin: Pudak in Rosenmind / Pablo Neruda: Tvojih nog se dotikam v senci

ARS S knjižnega trga, 11. februar 2019 ― Alex La Guma: Čas ptice ubijalke / Joan Didion: Leto čudodelnih misli V oddaji nas čakajo pesniška zbirka Jurija Hudolina Pudak in Rosenmind, pesmi iz zapuščine Pabla Nerude Tvojih nog se dotikam v senci, roman Alexa La Gume Čas ptice ubijalke in dokumentarna literatura Joan Didion Leto čudodelnih misli. Recenzije so napisali Diana Pungeršič, Aljaž Koprivnikar, Gabriela Babnik in Leonora Flis.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. februar 2019 ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorka Akademskega zbora Toneta Tomšiča, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.
še novic