Airbeletrina, 24. oktober 2016 ― Za pisanje Rose Liksom obstaja ime – žmohtno. Pa ne govorim samo o njenem dobro začinjenem slogu (ki ga je v slovenščino – in to očitno zelo uspešno – prenesla prevajalka Julija Potrč), ampak tudi o zgodbah, polnih bizarnih likov, črnega humorja in nenavadnih pripetljajev. Kar je povsem dovolj, da Temni paradiž vase posrka omahujočega bralca, ki knjigo, ne da bi vedel, kaj naj pričakuje, nekje na slepo odpre: »Dej mi jurja al pa dva. Eh, pa tud če ne. Lej, šestnajst dni sem preživel v čuzi, potem me pa zabrišejo ven sred noči, pizda.« »Poročila sva se štirinajstega novembra in vsega je bilo konec še pred začetkom naslednjega meseca.« »Sem šesta generacija nacionalistov in tega me ni niti malo sram.« »Vsak dan pojem vsaj dve tablici čokolade Marabou. Ne zajebavam.« »Moj mož se je stegnil na tej postelji, kar sesedel se je ob steno, ne da bi karkoli rekel.«

Airbeletrina, 21. oktober 2016 ― Popularna glasba je glasba zmagoslavja. Taylor Swift bo vsako propadlo ljubezensko razmerje pretvorila v pripoved o uspešnem premagovanju stiske (»She lost him, but found herself.«). Beyoncé bo pripravila album o prevari, v katerem razplamtela bolečina in jeza umanjkata, saj se je treba precéj posvetiti opolnomočenju, dvigniti orožje, še preden prevarana ženska zares zbere moči (C'mon, ladies, now let's get in formation). Adele bo žalostna samo zato, da nam pove, da je zdaj čisto okej, da se je z izgubo ljubimca pomirila. Dramaturgija življenja, ki pozna zaplet, razplet in obvezno poanto: »I'm over everything now. I'm strong. I'm alive.« Popularna glasba vsebuje vse, kar imamo ljudje radi in kar mislimo, da potrebujemo. Z razpleti in poantami osmišljamo trpljenje, nahranimo upanje in vzdržujemo energijo za prilaščanje prihodnosti. Odgovor na vprašanje »Are we out of the woods yet?« mora biti pritrdilen. Na koncu vendar mora čakati lepota in spokoj.