Radio Študent, 6. junij 2017 ― Kontejner je pesniška zbirka, ki je nastala v sodelovanju pesnice Helene Zemljič in pesnika Aleša Jelenka, precej prisotnih na mariborski literarni sceni, ter vizualne umetnice Nine Jančič. Gre za konceptualno zbirko, pri kateri ni jasno, kateri od pesnikov je zapisal katero pesem ali del nje. Njuna prispevka težko razloči tudi tisti, ki njuna dela že pozna. Natisnjena je v blokcu, kakršne lahko najdemo v vsaki papirnici, služijo pa hitrim beležkam, urnikom ali krajšim dnevniškim zapisom. Naslovnico in drugi vizualni material je prispevala umetnica Nina Jančič. Pesmi imajo, kot nakaže tudi pisec spremne besede Titan Felix, obliko, ki spominja na pozno Šalamunovo poezijo. Vendar je sam jezikovni material bolj transparenten kot pri Šalamunu; posamezni stavki se drug na drugega bolj opazno navezujejo in v njih je mogoče opaziti tudi določene poante. Ta transparentnejša in bolj vezana podlaga omogoča ravno tematizacijo neke nevezljivosti, nekega kaosa, kakršnega predstavljajo smeti ali ekološka katastrofa. Vendar Kontejner ni aktivistična knjiga; te pesmi predstavljajo nekakšno postajanje, človek postaja smeti, smeti postajajo tekst, in obratno, v vseh možnih kombinacijah. Ekološki problemi tako niso enoznačno postavljeni pred sodbo, temveč služijo tudi osvetljevanju značaja tekstov, subjektov, ki mečejo povratno luč na smeti. Lahko bi rekli, da gre v nekem smislu za trash zbirko v pozitivnem pomenu, ki se zadnje čase razvija v različnih tekstih in praksah okoli Radia Študent, trashu, ki se ne navezuje na vrednostno sodbo, temveč na same zakonitosti postopka. Poskusimo ta razmerja opisati. Lahko rečemo, da se subjekt v pesmih pojavlja kot nekaj inertnega, v nasprotju z dinamičnostjo same ekološke degradacije in elementov znotraj posameznih kupov smeti. Subjekt je neumen; ne skrbi ga za okolje, čeprav njegovo degradacijo sam povzroča, tudi ko se znajde v katastrofi. Absurdnost situacije se odraža v sami rabi jezika in podobah, ki jih producira, in ki spajaj