Novice

literatura

Romain Gary: Beli pes

Romain Gary: Beli pes

MMC Knjige, 8. avgust ― Romain Gary je francoski nacionalni zaklad in veliki posebnež tamkajšnjega kulturnega in političnega prostora, Beli pes pa eden tistih romanov, ki kljub dolgi bradi (objavljen je bil leta 1970) ohranja status večno aktualnega dela.
Moja, tvoja, Homerjeva, Nolanova Odiseja

Moja, tvoja, Homerjeva, Nolanova Odiseja

Airbeletrina, 7. avgust ― »Nolan je uničil Homerja.« »To sploh ni Odiseja.« »Casting je katastrofa.« »Sram bi me bilo napisati kateri koli del tega scenarija.« »Zakaj je to videti kot generični vojni film?« »Nolan je precenjen.« »Helena naj bi bila najlepša ženska na svetu. In bela.« »Zakaj je Agamemnon videti kot srednjeveški vitez?« »To ni Grčija bronaste dobe.« »V filmu o Grkih ni grških igralcev.« »Nolan je preveč poenostavil Odiseja.« To je le nekaj izmed tisočev komentarjev, ki so v zadnjih tednih preplavili družbena omrežja. Zdi se, da OdisejoChristopherja Nolana ta hip komentira skoraj vsak, ki ima »pet minut časa«. Zdi se, da mora imeti vsak, ki da kaj nase, mnenje o filmu in Homerjevem epu. Že dolgo ni bilo filma, ki bi sprožil tako intenzivno javno razpravo. Kar je odlična priložnost, da skozi filmsko kritiko spregovorimo ne le o Nolanovi reinterpretaciji antičnega epa, temveč tudi o tem, kako se na njenem primeru prepletajo družbena omrežja, ekonomija pozornosti in sodobno trženje filmov. Če so družbena omrežja nekoč filme predvsem oglaševala, jih danes vse bolj tudi sooblikujejo. In vplivajo na način, kako jih javnost sprejme, razume in vrednoti. Foto: Taylor Umphenour +universal+nolan Zakaj o Odiseji govori ves internet? Začeti je treba s temeljnim vprašanjem – zakaj o Odiseji Christopherja Nolana naenkrat govorijo tako rekoč vsi? Odgovorov je več. Prvi je očiten: Nolan je ena največjih hollywoodskih blagovnih znamk, ki že z imenom pritegne široko občinstvo. Tako kot na primer James Cameron. Po uspehih filmov Oppenheimer, Dunkirk, Medzvezdje, trilogije o Batmanu in številnih drugih uspešnic je vsak njegov projekt globalni kulturni in hkrati – se razume – komercialni dogodek. To ni film, ki ga greš ali ne greš gledat. To je film, ki si ga ogledajo tudi ljudje, ki v kino sicer praktično ne hodijo. Kar v svetu družbenih omrežij pomeni, da njegovi filmi že zdavnaj niso zanimivi le filmskim kritikom in filmofilom, ampak o

Program 41. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica

Vilenica, 7. avgust ― Program 41. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica prinaša raznolik niz literarnih večerov, pogovorov in srečanj z domačimi in mednarodnimi avtorji na prizoriščih v Ljubljani, na Krasu, v Kopru, Trstu ter na avstrijskem Koroškem. Med letošnjimi literarnimi gosti so osrednji nagrajenec Serhij Žadan, slovenski avtor v središču Tone Škrjanec ter Ann Cotten, Velibor Čolić, Stefan Feinig, Said … Continued
Pogled, ki se vrača

Pogled, ki se vrača

Airbeletrina, 7. avgust ― Med Grosupljem in Kočevjem se vlak prebija skozi dolino Dobrepolja, mimo polj, gozdnih robov in postaj, na katerih zjutraj čakajo ljudje, ki se vozijo na delo. Ob tej progi, v Vidmu v Dobrepolju, živi Franci Novak – pesnik in pisatelj, ki je prav tej vožnji posvetil nagrajeni cikel Vlak Grosuplje–Kočevje. Jutranje vožnje, postaje, podeželska pokrajina in ljudje, ujeti v vsakdanji ritem dela, so del motivnega sveta, iz katerega že poldrugo desetletje gradi svoj prepoznavni pesniški in kratkoprozni opus. Novak, rojen leta 1969, se poklicno ukvarja s pripravo za tisk in grafičnim oblikovanjem, pomemben del njegovega ustvarjalnega zanimanja pa predstavlja tudi fotografija. V njegovem pisanju imajo zato posebno mesto natančno izrisani prizori, drobne podrobnosti in podobe, ki se pred bralcem sestavljajo počasi. Septembra bo njegova tretja pesniška zbirka Zgodbe o tebi ena od šestih knjig, postavljenih v središče letošnjega Prangerja. Foto: Osebni arhiv Pozni prihod V literarno javnost je vstopil razmeroma pozno. Ko je leta 2011 pri Mladinski knjigi izšel pesniški prvenec Otroštvo neba, je imel dvainštirideset let. Knjiga je bila nominirana za Veronikino nagrado, vendar se je Novak že leto prej predstavil z zmago na mariborskem Pesniškem turnirju: za Januarske dneve je postal vitez poezije. Leta 2012 je s pesmijo Ljudje kot rastline zmagal še na Evropskem pesniškem turnirju. Sledila je zbirka kratkih zgodb Podnebne spremembe (LUD Literatura, 2014), nato druga pesniška zbirka Vračanje pogleda (Hiša poezije, 2018), izbrana na natečaju Sončnica, vsa nora od svetlobe in nominirana za Jenkovo nagrado. Zgodba Obvoz je leta 2019 osvojila prvo mesto na natečaju AirBeletrine, dve leti pozneje pa je postala naslov zbirke, za katero je Novak leta 2022 prejel nagrado novo mesto short. Istega leta je nagrado Fanny Haussmann dobil njegov cikel Vlak Grosuplje–Kočevje; leta 2025 jo je prejel še drugič, za cikel Podeželje. Tistega leta je
Med vročinskimi in knjižnimi valovi

Med vročinskimi in knjižnimi valovi

Airbeletrina, 5. avgust ― Ob morskih in vročinskih valovih nas lahko ta mesec ogreje ali ohladi tudi izbor knjižnih novosti, s katerimi zajadramo v mračne fantazijske svetove, v Tanzanijo in Kongo, na slovenski gledališki oder in še kam, v družbo resničnih in izmišljenih, zgodovinskih in sodobnih protagonistov. Odprite knjigo in ujemite val! Kolaž: Hanna Juta Kozar Meglovni rod, Brandon Sanderson (Mladinska knjiga) V slovenščini smo dočakali prvi del trilogije Meglovni rod, s katero je Brandon Sanderson že osvojil bralce po vsem svetu. Fantazijski roman z dodelanim sistemom magije ima vse elemente epske pustolovščine. Tiranski vodja z železno roko vodi imperij in zasužnjuje skaaje, delovno silo plemiške elite, vendar se pojavi nenadejani junak, spretni tat in meglovnik Kelsier, ki se z druščino upornikov nameri premagati Vrhovnega vladarja. Prvi roman začenja trilogijo, ki pa jo je avtor zaradi velikega uspeha že razširil in bralcem zagotovil dolgo popotovanje po svetu meglovnikov. Peter Raud, Zgodba o gospodu ptiču (Sodobnost) Priljubljeni in večkrat nagrajeni estonski pisatelj in ilustrator otroške književnosti se v slovenskem prevodu predstavlja z zgodbo o gospodu ptiču, ki ni zadovoljen s svojim dolgočasnim gozdnim življenjem in se odpravi v svet. Mladi bralci se mu tako pridružijo pri odkrivanju neznanega in spoznavanju novih bitij v zgodbi s humornim slogom ter pisanimi, igrivimi ilustracijami. Vinko Möderndorfer, Življenje ali gledališče (Goga) Vinko Möderndorfer v zbirki esejev široko odpre paleto tem, povezanih s slovenskim gledališčem v vseh njegovih pojavnostih. Življenje ali gledališče se posveti dramatiki v njeni literarni obliki, režiji in igralstvu, pa tudi stičišču med gledališčem in družbo ter med kulturo in politiko. V poglavju o »gledališčnikih, večjih od življenja« se pokloni legendam slovenskega gledališča – Štefki Drolc, Poldetu Bibiču, Tonetu Partljiču in mnogim drugim – in njih

Helena Janeczek se nam na festivalu ne bo pridružila

Vilenica, 4. avgust ― Pisateljica Helena Janeczek odpoveduje svojo udeležbo na letošnjem festivalu Vilenica, ki bo potekal med 1. in 5. septembrom.  Avtorica je organizatorje obvestila, da se, zaradi nenadejane udeležbe na Beneškem filmskem festivalu, ki poteka istočasno kot festival Vilenica, slednjega žal ne more udeležiti. Na omenjenem filmskem festivalu je v program uvrščen film Dekle z Leico (La … Continued
Mikrotonalne ekstaze

Mikrotonalne ekstaze

Airbeletrina, 4. avgust ― Pri izdaji, kakršna je Čas divjega tulipana, je smiselno začeti kritiko na sicer predvidenem koncu in podati samoumevno sodbo vnaprej: gre za izjemno, monumentalno knjigo. Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike; različni avtorji; uredil in prevedel Blaž Božić, Center za slovensko književnost, 2026 Antologija osmanske poezije, ki jo je zbral in prevedel nagrajeni pesnik, jezikoslovec, filolog in prevajalec Blaž Božič, zajema šeststo let te pesniške tradicije. Večina pesmi sodi v zvrst dvostišnih gazel. Med avtorji najdemo tako sultane kot ženske, tako plemenitaše kot tudi ljudi, ki so izšli iz nižjih družbenih slojev in se uveljavili na pesniški sceni svojega časa in nato v kanonu. Tematsko in slogovno pa lahko te pesmi ob prvih branjih slovenskega bralca nekoliko zmedejo. V njih se spajajo tako homoerotični kot verski motivi, ode popivanju in božanski lepoti, poleg tega pa se stalni nabor simbolov in metafor (rožni popek usten, krčma, sulice trepalnic, zdraharski pogled obrvi, vrt, cipresa, vrtnica in slavec) stalno ponavlja, skoraj vsaka pesem pa je ljubezenska in utemeljena, kot v spremni besedi pojasni prevajalec Božič, na motivu odnosa med mladim ljubljenim kot objektom želje ter hrepenečim in nesrečnim ljubimcem. Preseneti lahko tudi izjemna jezikovna zgoščenost pesmi, ki se odraža, denimo, v vrstečih se izafetskih metaforah (kakor nam zopet pojasni prevajalec v spremni besedi), v slovenščino prevedenih predvsem kot rodilniške metafore. Te se ne ustavijo na prvi stopnji, temveč se stopnjujejo, na primer v besedni zvezi »gnezdo ptice mojega srca«. Bralno izkušnjo pa zgošča še to, da je v gazeli vsako dvostišje poglavje zase, ki se ne navezuje nujno na prejšnje, temveč motiv bogati z druge perspektive in kot da začenja pripoved na novo. Pesniki se skozi stoletja navezujejo drug na drugega, izvajajo pesniške paralele. Sredi te bujnosti in ponavljanja se lahko vse skupaj zahodnemu bralcu zazdi nepredirno in morda
še novic