Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 5. oddaja, ponovitev Slišali bomo posnetke petih tangov Astorja Piazzolle – La Primera palabra, No Quiero otro, Pequena cancioni para Matilde, Violetas Populares in El gordo triste – v izvedbi pevke Amelite Baltar. S tem bo končana zadnja oddaja tokratnega cikla Skladatelj tedna, ki smo ga posvetili eni od najpomembnejših glasbenih osebnosti v Južni Ameriki, glasbenemu revolucionarju na področju argentinskega tanga Astorju Piazzolli.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 4. oddaja, ponovitev Spremljali bomo predzadnjo oddajo iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju Astorju Piazzolli. Pred nami so komorna dela, ki jih je napisal v svojem zadnjem skladateljskem obdobju – v osemdesetih letih. Takrat si je lahko zaradi finančne preskrbljenosti privoščil popolno avtonomnost in svobodo pri pisanju glasbe. To si je zagotovil predvsem s turnejami po svetu s svojimi komornimi zasedbami.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 3. oddaja, ponovitev Pred nami je tretja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju, bandoneonistu, umetniškemu vodji in aranžerju Astorju Piazzolli. V prejšnjih oddajah smo se ustavljali ob pomembnih letnicah, ki so zaznamovale skladateljevo življenje: od njegovih prvih učnih ur na bandoneonu in koncertiranja z različnimi tango orkestri, do odhoda v Buenos Aires pri 17 letih, kjer je postal aranžer takrat enega najboljših tango orkestrov pod vodstvom bandoneonista Anibala Troifa, ter do njegovega dolgoletnega študija pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteru in pianistu Raulu Spivaku, pri katerih se je poglabljal v partiture velikih skladateljskih imen 20. stoletja – Stravinskega, Bartoka, Ravela. V petdesetih letih je Piazzolla razvil svoj stil tango nuevo, edinstven način komponiranja, ki združuje elemente argentinskega tanga, jazza in klasične glasbe. Ker tega na začetku ni najbolje sprejelo argentinsko občinstvo (primer tega je premiera njegovega simfoničnega dela Buenos Aires iz leta 1953), se je ob prihodu v Pariz, kjer je študiral pod mentorstvom Nadje Boulanger, odločil za prekinitev pisanja tanga ter se posvetil le klasični glasbi. To ni bilo edino takšno skladateljevo obdobje, v katerem je v negotovosti skušal opustiti svoje edinstvene in inovativne ideje o tangu.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 2. oddaja, ponovitev Pred nami je nov cikel oddaj Skladatelj tedna. Tokrat nas poti vodijo v Argentino, k tangu in virtuozom na bandoneonu. V petih oddajah vam bomo predstavili življenje in delo skladatelja, bandoneonista, aranžerja in umetniškega vodje številnih komornih zasedb Astorja Piazzolle.
Hamlet: biti ali ne biti

Hamlet: biti ali ne biti

ARS Svet kulture, 14. maj 2019 ― Njegovo figuro so sinoči v Cankarjevem domu pretresli trije filozofi: Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Andrew Cutrofello. Mogočna stavba na robu ljubljanskega Tivolija, nekoliko skrita med drevesi, Švicarija, ima zelo razgibano življenjsko zgodbo, ki jih boste nocoj, nekaj minut pred deveto zvečer, lahko sledili na Televiziji Slovenija, saj bo na 1. Programu predvajan dokumentarni film s preprostim naslovom Švicarija režiserja Amirja Muratovića. Premierno pa ne bo nocoj predvajan le kulturno zgodovinski portret neke hiše, ampak tudi zanimiv portret ustvarjalca Andreja Rozmana Roze, v okviru večera Društva slovenskih režiserjev bodo namreč predvajali dokumentarni film Jaz sem za nič scenarista in režiserja Borisa Petkoviča, ki je beležil znane pridige Rozmanovih Odmaševanj. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo nekaj več zvedeli o različnih pogledih na lik Hamleta, o katerem se je sinoči razpravljalo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 2. oddaja, ponovitev V žarišču cikla Skladatelj tedna je tokrat Astor Piazzolla. V današnji oddaji vam predstavljamo njegova življenje in delo. V včerajšnji oddaji smo govorili o njegovih študijskih letih in razvoju sloga tango nuevo, ki je pomembno zaznamoval glasbeno zgodovino in vplival na marsikaterega skladatelja. Piazzolla je na svojevrsten način združil tradicijo argentinskega tanga, jazz in klasično glasbo. Kot otrok je zgodaj začel igrati na bandoneon in nastopal v različnih tango orkestrih, hkrati je poslušal veliko jazz in klasične glasbe.
022: Živa epizoda III: Lunanai

022: Živa epizoda III: Lunanai

O.B.O.D., 14. maj 2019 ― Dvaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je tista, ki so jo agenti Mito, Igor in Aljoša 13. aprila posneli v živo na Meteoriti 2019 na Jesenicah. V gosteh so imeli Simona Habjana, glavnega organizatorja in Stotnika očitnosti, pogovarjali pa so se o filmih, v katerih osrednjo vlogo igra Luna, saj je bila tej temi ob 50. obletnici pristanka tam posvečena […]
022: Živa epizoda III: Lunanai

022: Živa epizoda III: Lunanai

O.B.O.D., 14. maj 2019 ― Dvaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je tista, ki so jo agenti Mito, Igor in Aljoša 13. aprila posneli v živo na Meteoriti 2019 na Jesenicah. V gosteh so imeli Simona Habjana, glavnega organizatorja in Stotnika očitnosti, pogovarjali pa so se o filmih, v katerih osrednjo vlogo igra Luna, saj je bila tej temi ob 50. obletnici pristanka tam posvečena […]
117: Stisni zobe, Jon

117: Stisni zobe, Jon

Glave (Apparatus), 14. maj 2019 ― Anže, Pižama, Eva in Gregor se znajdejo sredi bitke za Kraljevi pristanek. Ko se zdi že vse izgubljeno, Gregor z vibracijami svoje basovske štime ustvari sonično kupolo in jih reši pred padajočim kamenjem petega dela osme sezone Igre prestolov. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si […]
117: Stisni zobe, Jon

117: Stisni zobe, Jon

Glave (Apparatus), 14. maj 2019 ― Anže, Pižama, Eva in Gregor se znajdejo sredi bitke za Kraljevi pristanek. Ko se zdi že vse izgubljeno, Gregor z vibracijami svoje basovske štime ustvari sonično kupolo in jih reši pred padajočim kamenjem petega dela osme sezone Igre prestolov. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si […]
Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

ARS Esej na radiu, 14. maj 2019 ― Agata Tomažič je prispevek objavila na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019 Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Jela Krečič: Knjiga drugih

Jela Krečič: Knjiga drugih

ARS Izšlo je, 13. maj 2019 ― Pisateljica pripoveduje o svojem drugem romanu. Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.
Zanimivi časi

Zanimivi časi

ARS Svet kulture, 13. maj 2019 ― Nestanovitno obdobje, v katerem živimo, se odraža tudi na 58. beneškem umetnostnem bienalu Nestanovitno obdobje, v katerem živimo, se odraža tudi na 58. beneškem umetnostnem bienalu, ki zanimive čase jemlje za izhodišče. Med nacionalnimi paviljoni je tudi projekt Marka Peljhana, katerega osrčje sta zahodni nacionalizem in kolonializem. V oddaji Svet kulture po 16.uri sicer več o nagradah bienala, podali pa se bomo tudi na Wiener Festwochen.
Marjan Gumilar

Marjan Gumilar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. maj 2019 ― V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
V spomin Hubertu Bergantu

V spomin Hubertu Bergantu

ARS Obiski kraljice, 13. maj 2019 ― Dolga leta je bil vodilni slovenski orgelski pedagog. Letos mineva 20 let od smrti slovenskega organista, pianista in pedagoga Huberta Berganta. Dolga leta je bil vodilni slovenski orgelski pedagog – poučeval je na Akademiji za glasbo, koncertiral je doma in v tujini, sodeloval je tudi pri izgradnji orgel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

ARS Ars humana, 13. maj 2019 ― »Zdravnik mora biti bodisi človekoljub bodisi častihlepnež.« Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje, Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa bodo tudi odlomki iz knjige.
Miha Avanzo Rorschach / Otto Tolnai: Kratki rezi

Miha Avanzo Rorschach / Otto Tolnai: Kratki rezi

ARS S knjižnega trga, 13. maj 2019 ― Assia Djebar: Alžirske ženske / Bojana Daneu Don: Begunec nikdar V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Mihe Avanza Rorschach, nato pa se bomo posvetili še izboru poezije Otta Tolnaija v knjigi Kratki rezi, kratki prozi Assie Djebar Alžirske ženske in pričevanjskemu delu Bojane Daneu Don Begunec nikdar. Recenzije so napisali Peter Semolič, Stanislava Chrobáková Repar, Gabriela Babnik in Iztok Ilich.
De facto (pojdi s seboj)

De facto (pojdi s seboj)

ARS Oder, 13. maj 2019 ― Koncertni performans Novo sodelovanje, nov duet, ki ga plesalka in koreografinja Leja Jurišić tokrat ustvarja s skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem, je z naslovom De facto (pojdi s seboj), zaživel na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Več v pogovoru z Lejo Jurišić in Milkom Lazarjem, vabimo vas k poslušanju!
še novic