Drago Jančar: Rajši črno pogorišče

Drago Jančar: Rajši črno pogorišče

ARS Esej na radiu, 10. april 2019 ― V oddaji boste slišali Rajši črno pogorišče, esej iz knjige Brioni: eseji in drugi zapisi, ki je izšla leta 2002 pri Mladinski knjigi Pisatelj Drago Jančar je avtor številnih esejev. V oddaji boste slišali Rajši črno pogorišče, esej iz knjige Brioni: eseji in drugi zapisi, ki je izšla leta 2002 pri Mladinski knjigi. Besedilo bereta napovedovalca Mateja Perpar in Jure Franco, glasbeni vložki so odlomki Cantusa modestusa skladatelja Matija Krečiča v izvedbi Mladinskih ljubljanskih solistov in pianista Davorina Morija; tonski mojster je bil Jernej Boc, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Filmski festival Kurja polt in likovna razstava Ivana Roba

Filmski festival Kurja polt in likovna razstava Ivana Roba

ARS Svet kulture, 10. april 2019 ― V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja 6. izdaja festivala žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja festival žanrskega filma Kurja polt. Letošnji tematski poudarek je »frikovstvo« na velikem platnu, spake, čudaki in drugi posebneži, ki krasijo pokrajine žanrskih filmov. Nekaj minut čez šestnajsto bomo predstavili še pregledno razstavo likovnih del Ivana Roba v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Carà v Miljah. Vabljeni k poslušanju!
Pesmi upora in podobe narave

Pesmi upora in podobe narave

ARS Svet kulture, 9. april 2019 ― Partizanski pevski zbor s koncertom ob 75-letnici delovanja ohranja spomin na težke čase Partizansko gibanje je umetnost dojemalo kot bistveni del odporniškega gibanja in družbene revolucije. Partizanske pesmi in pesmi upora so peli že v prvih partizanskih enotah, danes pa jih lahko razumemo kot opomin na težke čase. Invalidski pevski zbor, katerega neposredni naslednik je Partizanski pevski zbor, ta mesec praznuje tri četrt stoletja delovanja. Priložnost zaznamujemo s koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sporočiti želijo, da je izročilo pesmi upora, domoljubnih in partizanskih pesmi pomembno za vse generacije. Podobe iz narave in človekovega bivanja pa bodo do petka polnile Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljani, kjer se danes začenja že šestnajsti tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave. Na ogled bodo dela osemnajstih avtorjev, kot vsako leto gre za novejšo produkcijo. V oddaji pa se bomo ustavili tudi v Milanu, kjer se v okviru skupinske razstave Ventura Futures na tednu oblikovanja predstavlja tudi izbor novejše produkcije slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev pohištva.
France Stelè: Leonardo da Vinci: Zadnja večerja

France Stelè: Leonardo da Vinci: Zadnja večerja

ARS Esej na radiu, 9. april 2019 ― Umetnostni zgodovinar France Stelè je bil ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu eden najzaslužnejših raziskovalcev umetnosti v Sloveniji. Umetnostni zgodovinar France Stelè je bil ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu eden najzaslužnejših raziskovalcev umetnosti v Sloveniji. Ob velikonočnem ponedeljku boste slišali njegov leta 1921 napisani esej  Leonardo da Vinci: Zadnja večerja. Besedilo je bilo objavljeno v reviji Dom in svet leta 1922j, bereta ga napovedovalca Eva Longika Marušič in Aleksander Golja, glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Bergamasca Girolama Frescobaldija; oblikovalec zvoka je bil Marko Krebs, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Barviti odzivi na podobe časa

Barviti odzivi na podobe časa

ARS Svet kulture, 8. april 2019 ― Na Dunaju vzbuja zanimanje retrospektivna razstava z naslovom Oskar Kokoschka - ekspresionist, migrant, Evropejec Na Dunaju so pretekli konec tedna odprli retrospektivno razstavo z naslovom Oskar Kokoschka – ekspresionist, migrant, Evropejec. V Leopoldovem muzeju si je mogoče ogledati kar 260 eksponatov, ki nudijo vpogled v umetnikovo snovanje, sledijo njegovemu življenju, skozi umetnikove ekspresionistične, fantazijske, barvite, psihološko izdelane in politično simbolne podobe pa se zarisuje tudi evropska zgodovina 20. stoletja. Tudi akademski slikar Marjan Gumilar, ki razstavlja v Mestni galeriji Ljubljana, je izhodišča našel v modernistične abstrakciji ekspresionizma, tokrat pa se predstavlja z novimi materiali.
Slovo Agnès Warda in Kurja polt

Slovo Agnès Warda in Kurja polt

ARS Gremo v kino, 8. april 2019 ― Minuli konec tedna se je poslovila velika dama francoskega filma Agnès Varda, ena od gonilnih sil francoskega novega vala. Minuli konec tedna se je poslovila velika dama francoskega filma Agnès Varda, ena od gonilnih sil francoskega novega vala. V radijskem eseju bomo premislili njen opus in njeno zapuščino. Ocenili bomo nov film Paola Sorrentina Oni, ki prek mladega povzpetnika Sergia Morra kritično pogleda v zakulisje Berlusconijevega življenja, ter grozljivko po romanu Stevena Kinga Mačje pokopališče. Prihodnji teden se bo v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani začel festival žanrskega filma Kurja polt. Letošnji poudarek so »freaki«, torej spake, čudaki in navdušenci na velikem platnu.
Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2019 ― Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajlice? Gost bo Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Jernej Županič: Mamuti

Jernej Županič: Mamuti

ARS Izšlo je, 8. april 2019 ― Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi ekoloških katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s čezmerno rastjo prebivalstva, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo sodelovanje.
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

ARS Oder, 8. april 2019 ― Letošnja Prešernova nagrajenka o visokih etičnih standardih v gledališčih po Evropi, o naravnih tekstilnih in drugih materialih za izdelavo kostumov, kot so: tekoča guma, les, sladkorna pena in smetana. V prvem delu pogovora Bjanka Adžić Ursulov pripoveduje predvsem o svojem študentskem obdobju, o umetniškem utripu 70.ih in 80-ih let minulega stoletja v Beogradu in širše po Jugoslaviji ter o njej vselej vznemirljivih dramatikih Shakespearju in Čehovu. V tej oddaji pa se pogovor vrti okoli njenih bogatih strokovnih izkušenj, o materialih, ki jih uporablja pri svojem drznem umetniškem delu, bodisi tekstilne bodisi druge narave, kot so na primer les, tekoča guma, sladkorna pena ali smetana.
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

ARS Ars humana, 8. april 2019 ― Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šeststo straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike v več kot štirih desetletjih. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.

Fran Gerbič, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Gotovo so največjo priljubljenost dosegle njegove zborovske kompozicije, med njimi najbolj tiste, namenjene moškim zborom. Emil Adamič je o njih zapisal, da so napisane »v prisrčnem narodnem tonu« in še dodal: “Starček Gerbič je v teh pesmih mlad, vriskajoč fant. Srečen, ki si v pozna leta ohrani tak humor in tako prožnost. S temi srčkanimi pesmicami si je za vselej postavil svetel spomenik med vsemi pevci. To se bo kmalu pokazalo. Te pesmi je pel z narodno dušo in našle bodo pot čimprej tudi v njo. Postati morajo narodna last …” Nekatere boste slišali tudi v oddaji – z njimi bomo sklenili srečanja z Gerbičem in njegovo glasbo v tem tednu.

Fran Gerbič, ponov. /4/

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. V Lwov, kjer je deloval, je prav takrat prišlo povabilo iz Ljubljane; tako se je,  kljub precej manjši plači odločil za domovino. V Ljubljani se je vključil  v »rojevanje« slovenskega opernega življenja in postal ravnatelj Glasbene matice. Komponirati pa ni prenehal. Tako je ustvaril tudi nekatera obsežnejša glasbena dela, med katerimi izstopa programsko zasnovana Lovska simfonija.

Fran Gerbič, 3. oddaja /pon./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Življenje Frana Gebriča v tujini - v Pragi, Ulmu in Lwovu Življenje ga je vodilo v različne kraje in dežele. Iz rodne Cerknice je najprej odšel na študij v Ljubljano, nato kot mlad učitelj v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Potem se je preselil v Prago, leta 1869 pa ga je hrvaški pisatelj Avgust Šenoa zvabil v Zagreb, da bi pel v operi. Tam je ostal devet let, nato je zbolel – s pljučnico je odšel v rojstno Cerknico. Po dveh letih premora je odšel na službovanje v nemški Ulm, nato v poljski Lwov. In se tam navdušil nad glasbo Chopina – tako je ustvaril nekatere klavirske skladbe, v katerih je čutiti pridih tega vélikega romantičnega glasbenega ustvarjalca
Jernej Županič: Mamuti / Jure Detela: Zbrane pesmi

Jernej Županič: Mamuti / Jure Detela: Zbrane pesmi

ARS S knjižnega trga, 8. april 2019 ― Nebojša Lujanović: Oblak kožne barve / Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Jerneja Županiča Mamuti, v nadaljevanju pa nas čakajo še Zbrane pesmi Jureta Detele, roman Nebojše Lujanovića Oblak kožne barve in eseji Josipa Ostija Kvadratura sarajevskega kroga. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Goran Dekleva, Mare Cestnik in Milan Vogel.

Fran Gerbič, 2. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Bil je eden prvih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Ob Antonu Foersterju in Benjaminu Ipavcu je poosebljal vrh slovenske romantike, hkrati je bil prvi profesionalno izšolani slovenski glasbenik, eden prvih v vrsti velikih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Svojo pevsko kariero je začel za časa študija v Pragi, za katerega se je odločil potem, ko je izvedel, da konservatorij na Dunaju na področju pevske pedagogike takrat ni bil ravno na najboljšem glasu. Skladateljeval pa je že pred tem, predvsem so izpod njegovega peresa najprej nastajale zborovske skladbe in samospevi.

Fran Gerbič, 1. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Gerbičevi glasbeni začetki Prva asociacija pri omembi imena tega slovenskega glasbenega ustvarjalca so verjetno čitalnice, katerih glavni namen je bil – oblikovati, razvijati slovensko besedo in prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga je tudi Gerbič imel v krvi. Kot je sam zapisal v svoji avtobiografiji, »nista bila ne oče ne mama muzikalna, prav tako ne brat in sestra, pač pa so vsi imeli dober posluh.«  Več o Gerbičevih glasbenih začetkih v oddaji, ki jo je pripravila Polona Gantar.
Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2019 ― »Imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit v Slovenijo.« Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom.
Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

ARS Arsov forum, 8. april 2019 ― Gostje: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? O tem bodo razmišljali Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik.
še novic