Prstan

Literatura v živo, 1. april 2015 ― Lokal je poln, zato prisedeva k znancu, velikemu tipu težke kategorije v kotu. Zraven njega zapeljivo sedi kratkolasa lepotica v visokih petah, v črnem usnjenem…

ZLATA DOBA OKLEPAJEV

Špehšpilja, 1. april 2015 ― V pomladni programski shemi, ki je naše male in velike dnevnosobne ploščate prijatelje z obiskom počastila v zadnjih tednih, so se znova znašli nekateri primerki resničnostnih šovov, za katere smo bili prepričani, da so nas za vedno zapustili približno ob istem času kot LDS in Zares. Na Kanalu A so nam ponudili oddajo Big Brother, v kateri gledalci voajersko opazujejo tekmovalce, ki se pretvarjajo, da opravljajo družbeni eksperiment, v resnici pa se prepirajo, slačijo in seksajo. Na drugi strani pa nam je Planet TV na mizo vrgel plutovinast podstavek za ohlajen martini kozarec Bara, v katerem gledalci voajersko opazujejo tekmovalce, ki se pretvarjajo, da upravljajo bar, v resnici pa se prepirajo, slačijo in seksajo. Da pa jim ne bi mogli očitati neresnosti, so se pri enem od omenjenih šovov odločili izkazati svojo predanost trajnostnemu razvoju in uporabi obnovljivih virov, ter iz koša za reciklažo privlekli domačo porno zvezdo, ki se gotovo počuti, kot bi hodila na srečanje skupine ozdravljenih alkoholikov. Čeprav se giblje sredi gostinskega lokala, jo zdaj namreč obkroža manj promilov kot v spremstvu nekdanjega soproga iz drugega resničnostnega šova. Ekologija gor ali dol, pri tovrstnih oddajah se mi poraja preprosto vprašanje: čemu? V času družabnih omrežij za kukanje v intimo izbrane peščice ekshibicionističnih osebkov ne potrebuješ več namenske oddaje. Osebnosti, kakršne se prijavijo v dotične šove, svoje najintimnejše trenutke že tako ali tako delijo po Facebooku, Twitterju in Instagramu, z malce prijaznosti pa si zagotovo lahko priskrbiš tudi dostop do ekskluzivnih vsebin na Snapchatu. In vse to zastonj, brez tedenskih ali mesečnih stroškov. Kdo iz tovrstnih resničnostnih šovov pravzaprav potegne največji dobiček? Slovenska industrija oklepajev. Z vsako podobno parado ekshibicionizma in plehkega povprečja v rumeni tisk naplavi kup oseb, ki jih pred oddajo ni poznal nihče, in bi v temo pozabe padli takoj po koncu šova, če bi naravni red stvari opravljal sv
Odkritje izginule slovenske glagolske oblike

Odkritje izginule slovenske glagolske oblike

Airbeletrina, 1. april 2015 ― Ivana Fafar, vnukinja nedavno preminulega slovničnega guruja Jožeta Toporišiča, je pred kratkim oznanila, da je našla dedovo beležnico, v katero je zapisoval svoja odkritja. Kot se je izkazalo, nekaterih odkritij nikdar ni obelodanil javnosti, a zdi se, da bi se zgodovina slovenskega jezika zaradi njih lahko postavila na glavo.
Danes v Ljubljani: Stefan Hertmans!

Danes v Ljubljani: Stefan Hertmans!

Airbeletrina, 1. april 2015 ― Danes ob 19.00 bo v Klubu Cankarjevega doma pogovor s flamskim pisateljem Stefanom Hertmansom, čigar uspešnica Vojna in terpentin je nadavno izšla pri Beletrini. Hertmans je tudi zadnji (zamudniški) gost letošnje Fabule. V branje vam ponujamo odlomek romana. Več jih boste, skupaj z avtorjevimi besedami, lahko slišali danes zvečer. Pridružite se nam.
V svetu od A do Ž - Aleš Debeljak: Kako postati človek. Cankarjeva založba, 2015

V svetu od A do Ž - Aleš Debeljak: Kako postati človek. Cankarjeva založba, 2015

Trubarjeva hiša literature, 31. marec 2015 ― V svojem najnovejšem delu s pomenljivim naslovom Kako postati človek se pesnik in esejist Aleš Debeljak na precej nenavaden način vrača v čas svojega otroštva. Okvirni koncept knjige namreč predstavlja petdeset gesel iz Mladega vedeža, otroške enciklopedije, ki je leta 1961 izšla pri Mladinski knjigi (istega leta se je sicer rodil tudi Debeljak), vsaki iztočnici pa ustreza pesem v prozi. Delo se kljub temu izmika oznaki »pesniška zbirka«, saj ima velik pomen tudi njegov vizualni vidik; knjiga je namreč nastala v dialogu z oblikovalko Tanjo Radež. Vsako pesem v prozi tako spremljajo ilustracije in mestoma tudi podobe realnih artefaktov iz Debeljakovega otroštva, ki se pojavljajo v posamezni pesmi: risbe, listine, fotografije, naslovnice knjig, revij ali stripov in podobno.
Potovanje v besedi in sliki - Dušan Šarotar: Panorama. Študentska založba, 2012

Potovanje v besedi in sliki - Dušan Šarotar: Panorama. Študentska založba, 2012

Trubarjeva hiša literature, 31. marec 2015 ― Že sam naslov novega romana Dušana Šarotarja je medbesedilno nanašanje na razstavo Panorama nemškega umetnika Gerharda Richterja, ki prikazuje mešanico različnih slikarskih tehnik, idej, fotografij, portretov ter pokrajin in s tem sestavi množico različnih načinov izraza, zgodb in občutij. Tudi roman spominja na nekaj takšnega; glavni junak, verjetno avtorjev alter-ego, se odpravi na pot vse do Irske, nato se znajde v Belgiji, Ljubljani in na koncu v Sarajevu, vmes pa trči ob zanimive zgodbe ljudi, ki jih povezuje skupna življenjska pot. Da v bralcu vzbudi vizualno estetsko doživljanje zgodbo dopolnjujejo še fotografije, katerih avtor je Šarotar sam. 
Zasebna igrišča in erozija skupnega

Zasebna igrišča in erozija skupnega

Airbeletrina, 31. marec 2015 ― Na stvar sem prvič postal pozoren pred kakšnim letom ali dvema, ko naju je nečak več obiskov zapored vztrajno vabil, da prideva pogledat njegovo novo pridobitev. Med vreščečim skakanjem pod listje kostanja pred njihovo hišo sem pomislil kvečjemu na to, da gre za eno najbolj bedastih metafor človeškega sizifovstva, potem pa na celo stvar pozabil. Toda stvar – kajti stvari imajo svojo voljo – ni pozabila name.
Konec dober, vse dobro

Konec dober, vse dobro

Dnevnik, 31. marec 2015 ― Andrej Predin (1976) je študiral in poučeval biologijo v Ljubljani, kjer živi še danes in dela kot glasbeni kritik in publicist. Kljub temu v svojem literarnem opusu ni Ljubljančan, saj so trije romani, ki jih imenuje »mariborska trilogija«, globoko...
še novic